| Centri za ravnanje z odpadki | | |
| Območje Dolenjske, Bele Krajine in Posavja se še ni povsem poenotilo, kako bo uredilo ravnanje z odpadki po tistem, ko niso realizirali predvidene naložbe v CEROD. Je pa v tem času krški Kostak, tudi v sodelovanju z občino, končal gradnjo njihovega Centra za ravnanje z odpadki v Spodnjem Starem Gradu. Gradili so ga po fazah. Nedavno so odprli še proizvodno linijo za alternativna trdna goriva in tako bodo zdaj najbrž ponudili sodelovanje občinam v regiji, saj je na trgu vse večje povpraševanje po odpadkih. Na vprašanje, kako bo delal Center in kaj pomeni za poslovanje Kostaka, so odgovarjali: dr. Primož Gabrič, svetovalec uprave, Ivana Buble, mag. inž. energ., vodja Sektorja proizvodnje in razvoja pri obdelavi odpadkov, ter Albertina Županc, dipl. ekon., vodja Sektorja za ravnanje s surovinami. | |
S proizvodno linijo za trdna alternativna goriva ste zaokrožili gradnjo Centra za ravnanje z odpadki v Spodnjem Starem Gradu. Zmogljivost linije ni majhna. Ali ste si lahko zagotovili zadostno količino lahke frakcije oz. odpadkov in kaj ekonomsko pomeni linija za vaše podjetje?
Zmogljivosti linije za proizvodnjo trdnih alternativnih goriv res niso majhne. Za linijo smo namreč izbrali vrhunske komponente, ki omogočajo kontinuirano obratovanje z visokimi masnimi pretoki. Menimo, da z zagotavljanjem zadostne količine ustreznih surovin za rentabilno pridelavo trdnih alternativnih goriv ne bomo imeli težav. Vse je seveda odvisno od cene prevzema odpadkov. Na to vplivajo proizvodni stroški in pogoji predaje goriv končnim uporabnikom. Kar se tiče proizvodnih stroškov, si kontinuirano prizadevamo, da bi bili čim bolj produktivni in s tem stroškovno učinkoviti. Z napredkom smo zadovoljni. Bistveno bolj negotove pa so razmere pri prevzemnikih goriv.
Zakaj?
Dejstvo je namreč, da je v zadnjih dveh letih, izrazito pa v tem letu, prisoten močan trend poslabšanja pogojev za prevzem trdnih alternativnih goriv in za sežig primernih odpadkov pri uporabnikih teh energentov. Vedno več držav, med drugim od 1. 1. 2016 tudi Slovenija, omejuje odlaganje tistih odpadkov na odlagališčih, ki jih je mogoče uporabiti za energetsko izrabo. Zaradi tega je ponudba teh odpadkov in tudi iz njih pridelanih trdnih alternativnih goriv večja od kapacitete energetskih postrojenj, ki jih lahko uporabljajo. Lahko torej pričakujemo dvig cen za prevzem lahke frakcije, posledično pa tudi za ravnanje z mešanimi komunalnimi odpadki. V Kostaku smo že več kot leto dni pred zagonom proizvodnje trdnih alternativnih goriv navezali dobre poslovne odnose s prevzemniki goriv, kar je v teh turbulentnih časih na tem trgu ključno za zmožnost ustreznega plasiranja goriv. Na žalost je največja težava pri zagotavljanju plasmajev pridobitev izvoznih dovoljenj. To traja več mesecev, kar je ob trenutnem povpraševanju po prevzemu gorljivih odpadkov akuten problem, ki ga bodo morali pristojni organi čim prej rešiti. Dejstvo je namreč, da so se potrebe po izvozu gorljivih odpadkov in trdnih alternativnih goriv v letošnjem letu bistveno povečale.
Tudi v Sloveniji?
Da, zelo. Linija za naše podjetje predstavlja sredstvo, s katerim lahko celovito obvladujemo predelavo mešanih komunalnih odpadkov in mešane komunalne embalaže. Je priložnost, da v predelavo prevzamemo tudi različne industrijske odpadke in lahko frakcijo iz predelave komunalnih odpadkov pri drugih predelovalcih teh odpadkov. Prav tako je za stranke iz industrije pomembno, da smo sposobni prevzemati odpadke, ki so primerni za energetsko predelavo, kot tudi odpadke, ki so primerni za odlaganje, kar na trgu ponujamo že več kot eno leto.
Kakšne zahteve naročnikov morate upoštevati pri proizvodnji lahkih frakcij?
Za prevzemnike goriv so pomembne predvsem fizikalne lastnosti in tudi kemijska struktura goriva. Največ pomeni kurilna vrednost, ki mora biti čim večja, granulacija goriva, za najkvalitetnejša goriva manj kot 25 mm, vsebnost vlage in vsebnost klora, ki je za energetska postrojenja zelo škodljiv. To pomeni, da ga mora biti v gorivih čim manj. Za pridelavo goriv je potrebno vzpostaviti ustrezen sistem zagotavljanja kakovosti. Pri cementarnah se namreč kakovost goriv meri kontinuirano, celo večkrat za le en kamion. Za naše stranke je ključna sposobnost kontinuiranega dobavljanja ustrezno kakovostnih goriv in prilagodljivost pri dobavah. Zato je potrebno biti ves čas pripravljen, da se bo dobava goriv zaradi tehničnih težav v cementarni začasno ustavila, ali pa da je potrebno dnevno zagotavljati tudi več kot 100 ton goriva za posamezno cementarno. Brez te sposobnosti prilaganja strankam dolgoročno sodelovanje z njimi pod ustreznimi pogoji ni mogoče.
In kdo so kupci goriva?
Naši prevzemniki goriva so predvsem cementarne v Sloveniji, Avstriji, Madžarski, Slovaški in Hrvaški. Cementarne so namreč najbolj zahtevni prevzemniki trdnih alternativnih goriv, saj z njimi nadomeščajo klasična fosilna goriva oz. njihove derivate, npr. petrol koks. Bolj strogi kot so kvalitetni pogoji za prevzem goriv. Boljšo ceno je mogoče doseči, posledično pa to pomeni večjo dodatno vrednost proizvodnje goriv iz odpadkov. Goriva iz odpadkov bi namreč lahko uporabljale tudi klasične sežigalnice, vendar lahko te sežigajo tudi nepredelane odpadke. Zato za prevzem goriv ne ponujajo sprejemljivih pogojev, prav tako pa kvaliteta za njih ni pomembna. Trdna alternativna goriva iz odpadkov bi lahko bila primerna tudi za energetska postrojenja v papirni in kemični industriji, kjer prav tako nadomeščajo klasična goriva. Z enim takim postrojenjem že sodelujemo.
Dokončna izgradnja centra aktualizira vprašanje, ali se boste v regiji (Dolenjska, Bela Krajina, Posavje) dogovorili, da pri vas obdelate vse odpadke. Kako daleč ste v usklajevanju in v dogovorih? Kaj kaže ekonomska računica in kaj govori v prid racionalnemu dogovoru, saj v več regijah ugotavljajo, da se količine odpadkov zmanjšujejo zaradi uspešnega ločenega zbiranja?
Predelava odpadkov predstavlja za Kostak d. d., z izjemo dela, ki se nanaša na opravljanje gospodarske javne službe za Občino Krško in Občino Kostanjevica na Krki, tržno dejavnost. To pomeni, da takšni in drugačni politični dogovori in usklajevanja za nas niso fokus. Osredotočeni smo na to, da delujemo v skladu s predpisi in najvišjimi okolijskimi standardi ter da lahko na trgu ponudimo storitve, ki jih naročniki potrebujejo, po čim boljši ceni. Ogromno vlagamo torej v razvoj in vse tiste elemente poslovanja, ki so potrebni za stroškovno učinkovito in konkurenčno storitev. Verjamemo, da bomo le tako lahko na dolgi rok uspešni. Konkretno to pomeni, da smo pri predelavi komunalnih odpadkov na trgu sposobni ponuditi boljšo in cenejšo storitev, kot bilo katero drugo podjetje na območju JV Slovenije, kar smo že dokazali na več mednarodno objavljenih javnih razpisih. Če bo to dovolj za posamezne občine iz JV Slovenije, pa na žalost ne vemo. Zaenkrat še imamo dovolj kapacitet za obdelavo vseh mešanih komunalnih odpadkov iz JV Slovenije, pri čemer že obdelujemo odpadke iz celotnega Posavja. Ne bojimo se pa, da svojih kapacitet ne bi mogli zapolniti tudi brez odpadkov iz JV Slovenije. Nenazadnje lahko vsa naša tehnološka postrojenja uporabljamo tudi za predelavo odpadkov iz tujine, kar že počnemo.
V Centru je tudi objekt za biološko obdelavo odpadkov. Kaj kaže trend pri zbiranju biološko razgradljivih odpadkov in kakšne načrte imate pri razvoju produktov? Kaj na tem področju pričakujete od zakonodaje?
Ločeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov je še vedno v porastu. Količina ločeno zbranih bioloških odpadkov se v občinah, ki vlagajo v razvoj na tem področju, še vedno povečuje. Kompostarna, ki deluje v okviru Centra za ravnanje z odpadki Spodnji Stari Grad, deluje po principu aerobne obdelave bioloških odpadkov. Proces obdelave poteka s pomočjo kontroliranega vpihovanja zunanjega zraka. Pri tem procesu ne pride do pridelave plinov kot pri anaerobni obdelavi. Tako je lahko končni produkt le kompost ustrezne kakovosti, ki je pa odvisna predvsem od vrste bioloških odpadkov, ki se obdelujejo. Najboljši kompost, ki ga je možno uporabiti tudi pri pridelavi hrane, je možno proizvesti predvsem iz zelenega odreza, zato so možnosti za proizvodnjo takšnega komposta zelo omejene. Naše trenutne kapacitete kompostarne zadoščajo predvsem za biološko obdelavo ločeno zbranih bioloških odpadkov iz občin Krško in Kostanjevica na Krki, kjer opravljamo tudi gospodarsko javno službo zbiranja odpadkov. Dodatnega razvoja in vlaganj na tem področju zaenkrat ne načrtujemo.
Kostak je na trgu z različnimi dejavnostmi. Kje se na trgu kažejo največje poslovne priložnosti in kaj ugotavljate v letošnjem poslovanju?
Res je. Dejavnost skupine Kostak je precej raznolika, kar nam dolgoročno omogoča varno in stabilno poslovanje. V preteklih letih je največjo rast beležila dejavnost gradbeništva, ki je prihodkovno gledano najmočnejša dejavnost skupine Kostak. Gradbeništvo v Sloveniji je v zadnjem letu v precejšnjem upadu, saj na trgu ni večjih javnih naročil predvsem pri nizkih gradnjah, ki so bila v preteklih treh letih gonilo rasti v gradbeništvu. V Kostaku smo to stanje izkoristili za delno preusmeritev v visoke gradnje. Trenutno tako gradimo več kot 100 stanovanj za trg, praktično v središču Ljubljane, v okviru projekta Zelene Jarše. Prav tako pa zaključujemo projekt gradnje 12 stanovanj v naselju Gabrje, ki je od Ljubljane oddaljeno manj kot 8 km.
Največjo rast v tem letu beležimo ravno na področju ravnanja z odpadki, kar nam omogoča predvsem nova naložba v linijo za proizvodnjo trdnih alternativnih goriv. Hkrati pa izboljšujemo produktivnost na vseh ostalih procesih obdelave odpadkov.
Vse več mnenj je, da bo Slovenija morala začeti razpravo o tem, kakšen naj bo poslovni razvoj centrov za ravnanje z odpadki, saj je ločenega zbiranja vse več, tako da so odpadki na trgu vse bolj iskano blago. Kaj predlagate?
Država bi morala v prihodnje za razvoj na tem področju ustvariti sistem ravnanja z odpadki, ki bi bil dolgoročen in bi veljal za vse enako, tako za javni kot privatni sektor in bi bil v skladu s pravili delovanja gospodarskih javnih služb.
