Vseh ekoloških živil na slovenskem trgu le en odstotek – EOL 111/112

Okoljsko ministrstvo je pripravilo predlog Uredbe o standardih kakovosti in stanju tal. Z vidika standardov kakovosti tal se bo v Sloveniji prvič upoštevala različna raba tal: kmetijska, gozdna in antropogena. Ali vas kot kmetijskega ministra skrbi, da bi ti standardi za različno rabo tal postopoma zniževali kakovost tal na splošno v Sloveniji, kot že opozarjajo nekateri.

Zaščita kakovosti tal je za slovensko kmetijstvo zelo pomembna. Standardi v omenjeni uredbi se bodo določili primerljivo s standardi, ki veljajo v EU. Sama določila ne morejo zniževati kakovosti tal, temveč bomo na podlagi spremljanja teh standardov lahko ugotavljali, ali se kakovost tal poslabšuje ali izboljšuje glede na začetek spremljanja.

Predvidevate razne pritiske, da bi dodatna kmetijska zemljišča v Sloveniji prešla v drug tip rabe?

Tega ni pričakovati. Možno pa je, da bi se zaradi ugotovitev še bolj podpiralo ukrepe, ki pripomorejo k izboljšanju kakovosti tal, za kar pa si ministrstvo že prizadeva tudi v okviru ukrepov skupne kmetijske politike.

Kaj se je v zadnjih dveh letih v Sloveniji dogajalo z vidika obsega kmetijskih površin in njihove obdelanosti?

Podatki iz registra kmetijskih gospodarstev kažejo pozitiven trend obsega obdelave kmetijskih zemljišč, ki so v uporabi. Vpisana zemljišča so pod stalno kontrolo z evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč. Ta se vsako leto obnovi na podlagi dostopnih ortofoto posnetkov ter kontrol, ki jih izvaja Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Prav zaradi tega lahko z gotovostjo trdimo, da obdelanost kmetijskih površin ne upada, njihova razporeditev v prostoru pa lahko variira. Ponekod se zemljišče opusti, drugje pa ponovno vzpostavi. Glej preglednico 1.

V tem sklopu sprašujem, kakšno je vaše mnenje glede trase 3. razvojne osi z vidika izgube kmetijskih površin?

Z vidika varovanja kmetijskih zemljišč je načrtovanje trase hitre ceste po varianti F 2, kot tudi njena optimizacija F 2-2, najslabša od vseh predlaganih variant in kot taka nesprejemljiva. Najugodnejša bi bila rekonstrukcija obstoječe ceste na Arjo vas oziroma načrtovanje trase po že obstoječem koridorju F6.

S katerimi ukrepi ščitite onesnaževanje tal in podtalnice zaradi kmetovanja?

Okoljevarstvene zahteve, predvsem zahteve glede varovanja voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijske proizvodnje, postavljene v Direktivi Sveta 91/676/ES – Nitratni direktivi, predstavljajo najbolj zahteven del zakonodaje za živinorejo v povezavi z okoljem. Nitratna direktiva, ki je v slovenski pravni red implementirana z Uredbo o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, je del navzkrižne skladnosti. Izpolnjevati jo morajo vsi prejemniki plačil z naslova kmetijske politike. Pravila o navzkrižni skladnosti so predpisane zahteve ravnanja in standardi za ohranjanje dobrega kmetijskega in okoljskega stanja zemljišč. Gre za minimalne zahteve s področij okolja, podnebnih sprememb, dobrega kmetijskega stanja zemljišč, javnega zdravja, zdravja živali in rastlin ter dobrobiti živali. Predpisane zahteve ravnanja ter standardi za ohranjanje dobrega kmetijskega in okoljskega stanja zemljišč (DKOS) iz poglavja I naslova VI Uredbe (EU) št. 1306/2013 so v slovenski pravni red v celoti preneseni za Uredbo o navzkrižni skladnosti.

Kmetijstvo v njegovi okoljski funkciji podpira ukrep kmetijsko-okoljska-podnebna plačila iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (ukrep KOPOP), ki spodbuja tudi izvajanje nadstandardnih kmetijskih praks, ki so usmerjene v ustrezno gospodarjenje z vodami in upravljanje s tlemi. V okviru ukrepa KOPOP sta varovanju tal in voda namenjeni operaciji Poljedelstvo in zelenjadarstvo ter Vodni viri. Operacija Poljedelstvo in zelenjadarstvo se izvaja na območju celotne Slovenije, medtem ko se operacija Vodni viri izvaja na omejenih območjih, ki so problematična z vidika onesnaževanja kmetijskega izvora. Gre za prispevna območja vodnih teles površinskih voda in vodnih teles podzemne vode iz Načrta upravljanja voda. Operaciji prispevata k ohranjanju ali izboljšanju kakovosti vodnih virov in ohranjanju ter izboljšanju lastnosti in rodovitnosti tal.

Državno podjetje Slovenski gozdovi, d. o. o., čakajo številni izzivi. Dosedanji koncesionarji opozarjajo na zmedo, vsi deležniki čakajo, kakšni bodo nadaljnji koraki.

Družba SiDG d.o.o. z gozdovi v lasti Republike Slovenije gospodari od 1. julija letos. Družba deluje v skladu z določili Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije, dejavnosti pa se izvajajo skladno s predvidenimi roki. Uspešno se sooča tudi z določenimi objektivnimi težavami, kot je npr. sanacija žarišč podlubnikov.

Trenutno ima z odločbami Zavoda za gozdove Slovenije do konca leta 2016 predvidene redne sečnje v obsegu 390.000 m³ lesa. S povečevanjem obsega del v državnih gozdovih se pri sečnji, spravilu in prevozih zagotavlja najmanj enako število delovnih mest, kot jih je bilo v času koncesij. Do konca leta 2016 bo v družbi zaposlenih skupaj 160 delavcev. Seveda bodo morala zainteresirana podjetja, vključno z dosedanjimi koncesionarji, delo pridobiti skladno s pravili razpisov.

Kakšne spremembe se obetajo v prihodnje?

Trenutno je prioritetna naloga družbe sanacija žarišč podlubnikov v skladu z izdanimi odločbami Zavoda za gozdove Slovenije. Sečnja v državnih gozdovih se bo v prihodnje izvajala v skladu z načrti za gospodarjenje z gozdovi in odločbami Zavoda za gozdove Slovenije. Po veljavnih gozdnogospodarskih načrtih bo do leta 2020 letni možni posek znašal do 1.550.000 m³ lesa (800.000 m³ iglavcev in 750.000 m³ listavcev). To pomeni, da se bodo potrebe po usposobljenih in opremljenih izvajalcih del v državnih gozdovih v prihodnjih letih predvidoma še povečale.

Potrošniki se vse bolj zavedajo prednosti ekološke pridelave, zato tudi povpraševanje po tovrstnih pridelkih narašča. Po uradnih podatkih se trg z ekološkimi živili letno poveča za približno 10 odstotkov. Kakšni so podatki za slovenske kmetije, ki izpolnjujejo kriterije za ekološko pridelavo in predelavo?

Iz statističnih podatkov hitro ugotovimo, da število kmetijskih gospodarstev z ekološkim kmetovanjem v Sloveniji počasi narašča, več je tudi novo registriranih kmetijskih gospodarstev s pridelavo v preusmeritvi. V letu 2015 se je število ekoloških kmetijskih gospodarstev povečalo za 6 %. V sistem kontrole ekološkega kmetovanja v Sloveniji je bilo v letu 2015 vključenih 3.417 kmetijskih gospodarstev. 2.699 izmed teh je že pridobilo status »ekološki«, druga pa so bila še v postopku preusmeritve. Število prvih se je glede na leto 2014 povečalo za 6 %, število drugih pa se je za 6 % zmanjšalo. Površina kmetijskih zemljišč v uporabi v sistemu kontrole v 2015 je za 2 % večja kot v 2014.

Za kako obsežne površine gre?

Kmetijska zemljišča v uporabi v sistemu kontrole ekološkega kmetovanja so v letu 2015 obsegala 42.188 hektarjev ali 9 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. Površina za ekološko pridelavo zelenjadnic se je glede na leto 2014 povečala za 31 % ali za 67 hektarjev. Največji delež vseh kmetijskih zemljišč v uporabi v sistemu kontrole ekološkega kmetovanja so tudi v letu 2015 bili trajni travniki in pašniki (82 %).

Kakšen je delež ekoloških živil v Sloveniji?

Delež ekoloških živil na trgu v Sloveniji je 1 %, od tega je 20 % slovenskega porekla. Pridelek nekaterih ekoloških pridelkov je v 2015 občutno večji kljub zmerni rasti števila ekoloških pridelovalcev. Število kmetijskih gospodarstev v sistemu kontrole ekološkega kmetovanja se je v 2015 glede na prejšnje leto povečalo za 4 %, površina kmetijskih zemljišč v uporabi pa za 2 %. Pridelek nekaterih ekoloških pridelkov je bil bistveno večji kot v prejšnjem letu.

Kakšna je ekološka reja živali?

V letu 2015 ni bilo zaznati bistvenih sprememb. Znižalo se je število kuncev, in sicer za 6 %, povečalo pa se je število govedi in število prašičev. Prvih za 12 %, drugih za 7 %. Količina ekološko vzrejenih vodnih organizmov se od leta 2015 izraža v masi organizmov. Ta je v omenjenem letu znašala 1,8 ton rib in 30 ton školjk. Masa mesa živali iz ekološke reje se v 2015 ni povečala skladno s povečanjem števila ekološko vzrejenih živali

Kako pa je s čebelami in pridelavi medu? Se je stanje umirilo?

Največ čebeljih panjev je bilo v Sloveniji v letu 2013 –1803 panjev. V 2014 se je to število zmanjšalo za 10 %, v 2015 pa še za 14 %, in tako jih je zdaj 1400.

Kako boste ekološko pridelavo spodbujali, saj trgovci pravijo, da bi želeli prodajati več tovrstnih izdelkov, a ni zadostnih količin v Sloveniji?

Samooskrba in ekološko kmetovanje sta dve izmed glavnih prioritet MKGP. Na področju ekološkega kmetovanja MKGP vse od vstopa v EU izdatno podpira ekološko kmetovanje. V zadnjem obdobju predvsem preko ukrepa Ekološko kmetovanje v okviru PRP 2014-2020 ter pred tem v okviru PRP 2007-2013. Za ukrep Ekološko kmetovanje je v obdobju od 2015 do 2020 namenjenih 65,3 mio EUR. Za leto 2015 je oziroma bo ARSKTRP za ukrep Ekološko kmetovanje izplačala 7,6 mio EUR za cca 3.200 upravičencev. V okviru ukrepa Ekološko kmetovanje imamo dve ločeni vrsti plačil: plačilo dobi tako pridelovalec, ki je že pridobil ekološki certifikat, kot tudi tisti, ki je še v preusmerjanju v ekološko kmetovanje. Slednji dobijo višja plačila na hektar, saj imajo v obdobju preusmerjanja višje stroške kot tisti, ki so že zaključili to obdobje. Najvišja plačila so namenjena za pridelavo v intenzivnih nasadih (oljčniki, sadovnjaki, hmeljišča), kjer je podpora 900 EUR/ha, pri vrtninah je podpora 600 EUR/ha, pri ekološkem semenarstvu pa 800 EUR/ha. Podpira se tudi ekološko čebelarstvo in ekološko travinje, kjer so živali.

MKGP podpira ekološke pridelovalce in predelovalce tudi z drugimi ukrepi. Za lažji prodor na trg smo v obdobju 2013-2015 izvajali Uredbo o podpori za spodbujanje tržnega združevanje primarnih proizvajalcev kmetijskih proizvodov. V okviru te uredbe smo podprli osem združenj, in sicer pet v sektorju ekološkega kmetovanja, dve v sektorju prašičjega mesa in enega v sektorju zelenjave. Skupaj je bilo v treh letih izplačano 948.000 EUR. V bodoče se bodo primarni proizvajalci lahko povezovali in združevali preko ukrepa Sodelovanje in ukrepa Ustanovitev skupin in organizacij proizvajalcev v okviru PRP 2014-2020.

Kako nadzirate ekološko pridelavo, saj se v javnosti pojavljajo kritike o zlorabah?

Organizacije za kontrolo in certificiranje opravljajo redni letni nadzor pri vseh zavezancih, ki so se pri njih vključili v certificiranje. Ko zavezanec izpolnjuje vse predpisane pogoje, mu organizacija za kontrolo in certificiranje izda certifikat. Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin nadzira delo organizacij za kontrolo in certificiranje ter nadzoruje pravilnost označitve ekoloških živil na trgu in njihovo sledljivost z rednimi letnimi pregledi. Prav tako Uprava v okviru programa uradnega vzorčenja živil vsako leto vzorči ekološke proizvode, kjer se s pomočjo analiz preverja odsotnost snovi, ki v ekološki pridelavi niso dovoljene. Morebitne goljufije zlorabe ekoloških certifikatov Uprava nadzira v okviru sledljivosti živil. Potrošniki lahko preverijo pristnost certifikatov, ki spremljajo proizvode v prometu, s pomočjo spletnega iskalnika ekoloških certifikatov na spletnih straneh MKGP.

S katerimi ukrepi vaše ministrstvo spodbuja sonaravni turizem v Sloveniji? Kakšne cilje zasledujete?

Naložbe na področju turizma bomo v okviru Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014-2020 spodbujali z podukrepm 6.4 Podpora za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti. Prednostno bodo podprte nekmetijske dejavnosti, ki bodo ustvarile pogoje za vzpostavitev zelenih delovnih mest oziroma dodatni vir dohodka na podeželju. Upravičenci do podpore so fizične osebe, ki imajo registrirano dopolnilno dejavnost na kmetiji, in mikropodjetja na podeželju. Podpora se bo dodeljevala v obliki finančnih instrumentov preko javnih razpisov. Skupni znesek javne podpore, dodeljen posameznemu upravičencu na podlagi pravila de minimis, ne sme presegati 200.000 EUR v obdobju treh let od zadnjega prejema takšne pomoči ne glede na obliko ali namen pomoči.

Ali naj bi bila voda in vodni viri v Sloveniji po vašem mnenju zaščiteni v ustavi?

Voda kot vir je naravno javno dobro in je v javni lasti. Pitna voda mora ostati javna dobrina, ker je življenjskega pomena za vse državljane Republike Slovenije, zato podpiram tiste, ki želijo, da se pravica do pitne vode kot javne dobrine vpiše v ustavo.

Stanje na področju kmetijstva je v Evropi in Sloveniji precej turbulentno. Cene drastično padajo in opozarjate, da bo treba več narediti za višjo produktivnost, za uvajanje novih poslovnih modelov in tehnologij, povezovanje idr. Kako boste to naredili v Sloveniji? Kako bo Slovenija dolgoročno zviševala prehransko samozadostnost?

Po oceni Kmetijskega inštituta Slovenije je agregatna stopnja samooskrbe s hrano v Sloveniji med 68 in 75 %. To pomeni, da je prostora za njeno povečanje precej, seveda če bodo ustvarjeni ustrezni pogoji za razvoj kmetijstva v Sloveniji. Vendarle pa bo v Sloveniji težko zagotoviti samozadostno preskrbo s hrano samo na podlagi domače pridelave, saj so naravne razmere za kmetijstvo razmeroma neugodne. Zemljišča, primerna za kmetijstvo, so omejena, saj gozdovi pokrivajo več kot 60 % ozemlja. Soočamo se tudi z neugodno posestno in parcelno strukturo, kar pomeni, da Slovenija na določenih področjih nima pogojev za izboljšanje samooskrbe (žita, sladkor, oljnice). Pri kmetijskih proizvodnjah, kjer pa so dani primernejši pogoji za kmetijsko pridelavo, Slovenija dosega višje stopnje samooskrbe. Mislim na govedo, mleko, perutninsko meso, vino, hmelj.

MKGP je že pripravilo nekatere sistemske rešitve in izvaja številne ukrepe za spodbujanje kmetijske pridelave in oskrbe s hrano. Želim izpostaviti ključna razvojna dokumenta – Resolucijo o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 »Zagotovimo.si hrano za jutri«, ki opredeljuje strateški okvir bodočega razvoja kmetijstva in proizvodnje hrane, ter Strategijo za izvajanje resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020, ki predvideva mehanizme ter instrumente za doseganje zastavljenih ciljev. V ospredje kmetijske politike je ponovno postavljen pomen pridelave in predelave hrane, seveda ob spoštovanju načela trajnostnega razvoja in pomena ohranjanja kmetijskih zemljišč kot omejenega in nenadomestljivega resursa za proizvodnjo hrane.

Pomembna je tudi promocija.

Seveda, zato izvajamo različne aktivnosti in promocijske projekte, ki so usmerjeni v zagotavljanje prehranske varnosti in ozaveščanje potrošnikov o pomenu zdrave in lokalno pridelane hrane. Naj omenim nekaj projektov: Dan slovenske hrane, Tradicionalni slovenski zajtrk, promocija hrane iz bližine, promocija shem kakovosti in enotne označbe »Izbrana kakovost«, kuharska tekmovanja med šolami »Kuhna pa to«, subvencionirana šolska prehrana, pomoč v hrani za najbolj ranljive ter druge aktivnosti. Na svetovni ravni pa Slovenija uspešno komunicira pomen opraševanja za prehransko varnost, pomen čebel in čebelarstva z razglasitvijo 20. maja za svetovni dan čebel pri Združenih narodih.

Pred kratkim ste sprejeli akcijski načrt dela z mladimi s kmetij. Kaj hočete z njim doseči?

Naloga vsake države je, da zagotavlja lastno, regionalno prehransko varnost, posledično s tem pa tudi prehransko varnost širše skupnosti. Osnova za to so, poleg zadostnih kmetijskih zemljišč, tudi mladi. V Akcijskem načrtu dela z mladimi kmeti v obdobju 2016-2020 je kot ključen cilj naveden, da želi mlademu kmetu zagotoviti okolje, kjer se bo s svojo dejavnostjo razvijal, ne samo ekonomsko, temveč tudi socialno. Akcijski načrt dela z mladimi kmeti je enkratna priložnost, da se oblikuje okolje, ki bo za vse deležnike ustvarjalno in spodbudno.