Pri vinskih etiketah je trend raznolikost – EOL 111/112

Zgodovina vaših vin sega v leto 1986. Vaši vinogradi se nahajajo na obrobju ljutomersko -ormoškega vinorodnega okoliša, ki je znano kot eno najboljših leg na svetu. Na kaj je pri pridelavi in hrambi vin potrebno biti pozoren? Kakšne zahteve za hrambo morajo biti izpolnjene, da vino doseže in ohrani svojo vrhunskost?

Pravzaprav naša zgodovina sega tja v leto 1968. Takrat je tast Jože kupil vinograd v Zgornji Koreni pri Mariboru, od koder prihaja. Tedaj so imeli Kosovi vsega 1.500 trsov. Malo za prijatelje in malo za poslovne partnerje in malo zase, kot so se radi pošalili. Ker pa vinogradi na Jeruzalemu in okolici spadajo med 5 odstotkov najboljših leg na svetu za bela vina, so leta 1986 res kupili vinograd s šiponom na Pavlovskem Vrhu, le streljaj od Jeruzalema.

A naravne danosti niso vse.

Res je. To ni vse, kar je potrebno za pridelavo izjemnih vin. Sama leta izkušenj in pridne roke, marsikdaj pa tudi kanček sreče, je potrebno, da se vse izide. Že v vinogradu je treba biti zelo pozoren. Najpomembnejši je seveda rez vinske trte, zato to opravi mož Mitja sam, pa čeprav se marsikdo čudi, da je 20.000 trt skorajda preveč za enega človeka. Z rezjo se namreč že uvodoma uravnava kakovost. Seveda so tudi vsa ostala dela v vinogradu, od škropljenja, mulčenja, vršičkanja idr., pogoj, da dobimo zdravo osnovo za vino. S tem mislim na tehnološko zrelo in zdravo grozdje pri trgatvi. Prav zato smo mi med zadnjimi, ki trgamo na naši vinski cesti. V kleti je v prvi vrsti pomembna čistoča. Mi smo pristaši klasike, lesenih hrastovih sodov, ki terjajo še večjo mero pazljivosti kot cisterne iz nerjavečega jekla. Tudi temperatura v kleti je pomembna. Ker naša vina zorijo približno eno leto v sodih in jih stekleničimo tik pred naslednjo trgatvijo, so sodi redkokdaj prazni. Razen ko se zgodi zelo slab letnik, kot je bil npr. 2014. Takrat vina stekleničimo in jih do prodaje hranimo v posebnem delu kleti. Pri hrambi steklenic moramo biti pozorni, tudi v vsakem domu, na temperaturo. Pomemben je še položaj steklenic. Naša vina imajo v veliki meri plutovinaste zamaške, zato pazimo, da so nekoliko nagnjena navzdol, da zamašek ni na suhem. Zagotovo smo veseli, če se naša klet s steklenicami hitro prazni. Drži pa, da so naša vina zaradi samega časa trgatve ekstraktno zelo bogata, polna, zato je strah, da steklenico odprete šele čez nekaj let, popolnoma odveč. Vina namreč ostajajo v odlični kondiciji tudi tri, štiri ali celo več let po trgatvi in vedno znova navdušijo tiste, ki jih odprejo.

Letos so vaša vina dobila novo zunanjo podobo. Za kakšno spremembo je šlo, kaj ste želeli poudariti?

Od leta 1987 do danes smo prehodili dolgo pot, kar se tiče zunanje podobe naših vin. Do leta 2000 so se etikete precej spreminjale, kar je povzročalo neprepoznavnost, čeprav takrat še nismo obdelovali petih hektarjev. Vina letnika 2000 so dobila novo podobo, oblikovalec je izhajal iz dejstva, da je na vseh dotedanjih prisoten ptič kos – zaradi priimka. Etiketa je bila elegantna, zanimiva. Po petnajstih letih sva se z možem odločila, da kljub pohvalam vinoljubcev narediva korak naprej in steklenice oblečeva v novo, bolj moderno etiketo. Seveda sva pri tem pazila, da se ne izgubi rdeča nit naše prepoznavnosti – barva kosa. To je oblikovalka upoštevala in nastala je izjemno všečna nova etiketa. Gre za prefinjeno eleganco. Izbrane barve in papir odražajo izjemno visoko kakovost naših vin. Hkrati sva želela poudariti, da sledimo trendom, ampak vseeno ostajamo zvesti tradiciji. Z novo etiketo smo oblekli tudi vrsti, ki ju do sedaj nismo imeli – ranfol, gre za staro avtohtono sorto vinorodne dežele Podravje, ki je pravzaprav skoraj pozabljena med sortami in je kot sortne skorajda ne najdemo, in klasični šipon. To je še ena avtohtona sorta, ki uspeva prav med Ljutomerom in Ormožem in je v primerjavi z ranfolom čislana in iskana.

Kakšne etikete za steklenice uporabljate in katere informacije o vinu mora vsebovati etiketa? Kakšen je trend na področju vinskih etiket in embalaže?

Če pogledamo obliko, imamo ležečo enojno etiketo, ki je razdeljena na dva dela. Prvi del predstavlja naš logotip in zapis sorte, ki je v steklenici, levi del pa tako imenovane tehnične podatke, ki so pomembni za potrošnika. Vedno znova radi poudarimo, da gre za vrhunska vina, kar tudi zapišemo na etiketi. Sicer pa je tudi v tem primeru z zakonodajo določeno, kaj vse mora biti zapisano na etiketi in najmanj kakšen font pisave je zahtevan. Skladno z veljavno zakonodajo torej zapišemo vinorodni okoliš Štajerska Slovenija, čeprav naju oba z možem žalosti, da nimamo samostojnega vinorodnega okoliša Jeruzalem Slovenija, kajti Jeruzalem je tržni magnet za turiste.

Trend na področju vinskih etiket? Če v mislih na hitro preletim vinske etikete, lahko rečem samo eno: zelo raznoliko! Marsikaj se najde, od živali, fantazijskih etiket do tistih, ki same povedo, da je manj vendarle več. Veliko je steklenic vina, ki imajo dve etiketi, tisto glavno in drugo na zadnji strani. Mi, pa tudi marsikatera druga vinska klet, smo to rešili elegantno z eno etiketo. Embalaža sama posledično sledi vinski etiketi. Priznam, mi nekoliko zamujamo z novo embalažo. Gre za transportno embalažo za 6 steklenic, ampak tudi to je že v pripravi. Darilna embalaža v zadnjem času vseeno stremi k naravnim materialom, čeprav ga skoraj ni vinarja v Sloveniji, ki ne bi imel nosilne vrečke za eno steklenico iz materiala, ki naravi sicer ni najbolj naklonjen, je pa vrečka zelo funkcionalna.

Tudi naš darilni karton, v katerem je eno od naših vin skupaj s kakšno od prleških dobrot, na primer klobasa v zaseki, marmelada iz grozdja, prleška moka idr., je iz naravnih materialov in tudi takšne barve. Vsako podjetje ima možnost, da nanj natisne ali nalepi logotip podjetja – slednje je najbolj pogosta izbira.

Znano je, da imate vsi člani vaše družine svoje vino. Kako je to predstavljeno in sprejeto na trgu?

Z možem se vedno trudiva, da skozi naša vina, našo zgodbo, ljubitelji vina začutijo našo navezanost, povezanost z vinogradi, ki jih obdelujemo, in našimi vini. Zato je na nek način logična posledica, da imamo vsi štirje vsak svoje vino. Kot Vinska kraljica Slovenije 2002 sem si za svoje vino izbrala kerner v kleti pri Kosovih. To stori vsaka aktualna Vinska kraljica Slovenije. Pri nas je kerner ostal kraljičin in to vedo vsi. V teh letih se je izoblikovala kar močna blagovna znamka v naši hiši. Erazmovo vino, grozdje trgamo na sinov rojstni dan 22. januarja, je postalo sinonim za vina najvišje stopnje kakovosti in hkrati dobro sprejeto na trgu. Gre za vino, ki je predvsem promocijskega značaja za nas in odlično darilo za ljubitelje vin, suhi jagodni izbori na primer. Kljub vsemu je postala Veronika, hči in istoimensko polsladko vino, naš paradni konj, vsaj kar se prodaje tiče. Možev rumeni muškat pa je zagotovo najboljši, ko se z njim razvajajo dame.

Pravzaprav moram priznati, da se je vsako izmed omenjenih vin na svojstven način dobro odrezalo na trgu in je odlično sprejeto na trgu. Ker pa sama največ postorim na terenu, vedno znova lahko potrdim, da je osebni stik, zgodba in iskrena ljubezen do vin tista kombinacija, ki najbolj prepriča.

Vrhunskost vaših vin dokazujejo tudi priznanja in medalje, ki so jih prejela. Kakšne standarde je potrebno dosegati za vrhunskost in na katero nagrado ste še posebej ponosni? Kako žirija ocenjuje tudi vizualno predstavitev vin?

Priznam, zadnja leta se manj udeležujemo klasičnih vinskih tekmovanj. Seveda smo zelo ponosni na velike zlate in zlate medalje z ocenjevanja Vino Slovenija Gornja Radgona. Prerez letnika Vinorodne dežele Podravje je zanimiv tudi s stališča ocenjevanja – vidiš, kje si s tekočim letnikom. Sama bi težko govorila o standardih, ki jih je potrebno dosegati na ocenjevanjih. Člani komisij ne ocenjujejo vizualne predstavitve vin. Prvi pogoj za dobro prodajo vina je vsekakor njegova vrhunska kakovost. Enako je z medaljami na ocenjevanjih. V zadnjih letih so vina sama dokazala, da so všečna širšemu krogu ljudi, kar je nenazadnje tudi zelo pomembno. Všečnost namreč. Pred dvema letoma polsladki šipon. Letos pa ranfol – postal je vinski šampion Hudi maček – najbolj všečno vino med tekmovalnimi vini iz cele Slovenije po mnenju gostov Grossmanna, festivala fantastičnega filma in vina, iz celega sveta. Lani je Veronika zmagala na izboru za najbolj všečno vino k prleški gibanici. Nenazadnje drži, da tudi naša vina vedno iščejo družbo. Družbo na krožniku in družbo tistih, ki ob njem neizmerno uživajo.