Nikolaja Podgoršek Selič, Cinkarna Celje, d.d.
V sklopu prodajnega postopka Cinkarne Celje je bilo potrebno izvesti tudi skrbni okoljski pregled.
Prve ugotovitve onesnaženosti
Presoja vplivov na okolje v Cinkarni Celje poteka v skladu z ameriškim standardom ASTM, ki ga podpira EPA (ameriška agencija za varovanje okolja). Za prvo fazo Presoje vplivov na okolje smo leta 2012 najeli nemško podjetje URS. Presoja je obsegala intervjuje, preglede lokacij, vrste okoljskih tveganj – predvsem s finančnega vidika. V zaključku je bilo zapisano priporočilo, da se v naslednji fazi vzorčijo tla, ker so na tej lokaciji v preteklosti potekale aktivnosti, ki bi lahko imele vpliv na okolje. Leta 2014 smo se lotili druge faze presoje vplivov na okolje. Za sodelovanje smo izbrali poljsko podjetje Environ. Izvajali so bolj orientacijske raziskave. Izvrtali so 3 do 5 m globoke vrtine premera 63 mm. Vzorce iz zemlje so popisali, da so ugotovili, za kakšne vrste material gre. Vzorčili so tudi podtalnico. Iz analiz je bilo razvidno, da je kar precejšen del lokacije, kjer poteka aktualna proizvodnja v Celju, narejene z umetnimi nasipi, ki se na nekaterih segmentih izlužujejo v podtalnico. Zaključek te faze je bil, da umetni nasipi predstavljajo možnost tveganja za zdravje ljudi in okolje.
Na osnovi zaznane možnosti tveganja smo pri podjetju CDM Smith, Nemčija, naročili izdelavo Ocene tveganja za zdravje ljudi in okolje zaradi odkritih virov onesnaženja. Za njih smo se odločili, ker imajo referenčni projekt s preiskavami in sanacijo opuščene topilnice cinka Ruhr Zink, Datteln v Nemčiji. Lokacija je bila onesnažena s kadmijem, cinkom, nikljem, arzenom, svincem, bakrom, talijem, kromom in živim srebrom, precej podobno kot pri nas. Ker je šlo pri tem projektu za opuščeno lokacijo, so objekte v teku sanacije porušili. Kjer so določili vir onesnaženja, so zemljino izkopali in jo prepeljali na drugo lokacijo. Niso je predelali v nenevaren odpadek. Lokacijo zgolj nadzorujejo z monitoringom. Za preprečitev širjenja onesnažil proti vodotoku so naredili tesnilno zaveso. Celotno površino bivše tovarne so nato prekrili s slabo prepustno plastjo in zatravili. S tem so preprečili prenos onesnažil v zrak s prašenjem in v podtalnico s spiranjem z deževnico.
Izvajanje raziskav
Na območju Cinkarne Celje smo zastavili načrt izvedbe stalnih vodnjakov. Naredili smo 16 vrtin (stalnih vodnjakov) s premerom 219 mm. Vanje smo vgradili plastično cev premera 100 mm s perforacijo in jo zasuli s peščenim zasipom. Ta predstavlja filter in ustreza standardom za vzorčenje podtalnice. Globina vodnjakov je do 10 m, s čimer smo preverili, da se podtalnica ne nahaja v dvojnih preprogah.
Želeli smo izkoristiti znanje domačih strokovnjakov. Vsa dela, razen nadzora, so izvajala domača podjetja (ZRMK, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, Univerza v Ljubljani – FGG, FNT).
Iz predhodnega poročila je bilo razvidno, da gre za področje, nasuto z ostanki iz preteklosti, zato smo na vseh vrtinah naredili popis izvlečenega materiala. Vzorčili smo na več nivojih, na prehodih iz ene v drugo plast, in še posebej tam, kjer smo po vonju zaznali, da gre za organsko onesnaženje. Na vseh vrtinah smo izvedli črpalne teste, na osnovi česar smo določili, kakšna je smer in hitrost toka podtalnice. Na lokacijah v Bukovžlaku in Za Travnik nismo delali dodatnih vrtin, saj so tam že obstajale zaradi predpisanega monitoringa. Strokovnjaki so na teh področjih izhajali iz obstoječih podatkov. Trikrat v mesečnem presledku smo na vseh vrtinah vzorčili in analizirali podtalnico. Vzorčili smo tudi površinske vode na Hudinji in na Ložnici.
Problem pri podtalnici
Lokacija Cinkarne Celje je obkrožena s podobnimi onesnaževalci, kot je bila dejavnost na lokaciji Cinkarne. Največje debeline nasutij najdemo na vzhodnem delu Cinkarne, kjer je bilo zelo močvirnato območje (Začret). Tukaj je tekla tudi stara struga Voglajne, ki je bila kasneje zasuta z odpadnimi materiali.
V vmesni fazi ocene tveganja vplivov na okolje je bil pregled narejen le znotraj območja današnje Cinkarne, torej na naših zemljiščih. Ugotovili smo, da na tem območju poti prenosa preko zraka zaradi asfaltiranih in travnatih površin ni. Poti prenosa do rastlin pa ni, ker jih ne gojimo. Tudi izven ograje zaradi utrjenih in zatravljenih površin večjega tveganja za zdravje ljudi zaradi prašenja ni. Pri pregledu prenosa iz tal v podtalnico je bilo ugotovljeno, da podtalnica vsebuje prekomerne koncentracije težkih kovin. Za zaposlene znotraj ograje to ne predstavlja tveganja, ker ne prihajajo v stik z njo. Izven ograje tovarne je lahko drugače, saj ne vemo, ali podtalnica prehaja v površinske vode in tako tudi v prehransko verigo. Enako stanje je bilo ugotovljeno na področju Bukovžlaka in Za Travnika.
Za nadaljevanje raziskav izven naše ograje smo izdelali načrt. Predvidenih je 19 novih vrtin. Trenutno smo v fazi pridobivanja soglasij zanje. V načrtu je tudi usklajevanje na Ministrstvu za okolje in prostor, saj si želimo delovati usklajeno.
Dileme glede osnutka Uredbe o tleh
Glede na ugotovitve II. faze okoljskega skrbnega pregleda je Cinkarna na svojo pobudo in stroške naročila izdelavo ocene tveganja. Uredba to dovoljuje (čl. 13) pod pojmom »namenska raziskava«. Ker smo z deli pričeli pred uveljavitvijo Uredbe o stanju tal, so za vrednotenje upoštevani nemški standardi. Glede na osnutek naše Uredbe o tleh se na osnovi že pridobljenih izkušenj poraja nekaj vprašanj.
Postavlja se dilema o smiselnosti in posledicah predloga za parametre iz priloge 2 (3 x ozadje), saj je ozadje na degradiranih območjih gotovo višje. Za primer cinka bi v našem predlogu to znašalo 300 mg/kg, v Nemčiji 2.500 mg/kg za industrijska območja.
Uredba predvideva faznost pri ugotavljanju stanja tal na preiskovanem področju. Kje postaviti mejo, če namensko raziskavo izvaja lastnik?
Kako razmejiti odgovornost na območjih z več onesnaževalci?
