Trajnostnim urbanim politikam nov veter v jadra – EOL 110

Spomnimo, da je septembra lani Generalna skupščina Združenih narodov odobrila 17 trajnostnih razvojnih ciljev, med katerimi se 11. cilj nanaša na mesta in urbana območja. Trajnostni cilji sledijo logiki in duhu razvojnih ciljev tisočletja in univerzalne agende ZN 2030 za trajnostni razvoj. Sprejeti cilji vključujejo nove teme in zagovarjajo pristop, ki razume okolje, gospodarstvo in družbo kot povezane sisteme, ne pa kot ločene in konkurenčne stebre.

Na vrhu ZN o podnebnih spremembah septembra 2014 je generalni sekretar Združenih narodov skupaj s svojim posebnim odposlancem, pristojnim za mesta in podnebne spremembe, predstavil globalno zavezo županov. Ta zaveza, ki jo podpira svetovno omrežje velikih mest, vzpostavlja skupno platformo, kjer naj bi se beležili vplivi aktivnostih mest na področju trajnostnega razvoja. Ključni poudarek imata standardizirano merjenje emisij in nevarnosti, ki jih povzročajo podnebne spremembe, in dosledno javno poročanje. Več sto mest po vsem svetu se je že pridružilo tej zavezi.

Mesta in kraji v Evropi

Postopna preobrazba v trajnejši način življenja zahteva sodelovanje vseh –odločevalcev, različnih deležnikov do prebivalcev. Izziv je še težji, ker se v več porah Evrope čutijo boleče posledice finančne in gospodarske krize, ki je dodatno razslojila prebivalstvo. Migracijski tokovi in napetosti na več ravneh zahtevnost naloge še povečujejo.

Snovalci poziva k trajnostnem razvoju mest in urbanih središč so prepričani, da ti izzivi zahtevajo razmišljanje zunaj utečenih smernic, saj potrebujemo inovativne rešitve. Potrebni so navdih, nove ideje, tehnološke in socialne inovacije ter aktivno sodelovanje odgovornih politikov, podjetnikov in državljanov za skupno zaščito naše prihodnosti.

Evropski župani in predstavniki občin so v trajnostni agendi prepoznali potrebo po tehnološki, socioekonomski in sociokulturni preobrazbi družbe, ki bi omogočala dostojno življenje prebivalcev ob spoštovanju globalnih ekosistemskih omejitev.

Deset prednostnih ciljev

Izpostavili so deset prednostnih ciljev preobrazbe:

1. dekarbonizirati energetske sisteme in zmanjšati skupno rabo energije,
2. ustvariti trajnostne mestne vzorce mobilnosti in dostopnost za vse,
3. varovati in izboljšati biotsko raznovrstnost in ekosisteme,
4. zmanjšati rabo zelenih površin in naravnega prostora,
5. zaščititi vodne vire, kakovost vode in zraka,
6. prilagajati se podnebnim spremembam in zmanjšati tveganja zaradi nesreč,
7. izboljšati kakovost javnega prostora v luči ustvarjanja prijaznega, varnega in živahnega okolja,
8. zagotoviti zadostno število ustreznih stanovanj za vse,
9. zagotoviti socialno vključevanje in povezovanje vseh delov družbe,
10. krepiti lokalno gospodarstvo in lokalne zaposlitvene možnosti.

Aktivna vključenost prebivalstva

Protagonosti trajnostnega razvoja mest in občin se zavzemajo za razvoj »kulture vzdržnosti«, ki temelji na enakem dostopu do komunalnih storitev za vse državljane ne glede na njihovo starost, versko pripadnost, etnično identiteto ali spol. Ta usmeritev naj bi bila vidna v proračunskih prioritetah in izobraževalnih sistemih. Aktivna vključenost prebivalstva naj bi se odražala v tem, da le-ti naj ne bi sodelovali samo pri načrtovanju, ampak tudi pri implementaciji trajnostnih politik. V to smer se razvijajo pilotni pristopi, kot so koprodukcija, kodizajn in koinovacija.

Snovalci sprememb trdijo, da se bodo morale na novo domisliti ločnice med javnim in zasebnim, saj je potrebno dodatno pritegniti zasebno in civilno sodelovanje. V prihodnje naj bi mesta in občine spodbujali socialne inovacije, socialna podjetja in državljansko sodelovanje, ki podpirajo izobraževanje, usposabljanje in socialno vključevanje marginaliziranih skupin in priseljencev.

Razvijati bo potrebno nove pristope, ki združujejo ideje podjetništva, državljanskega udejstvovanja in družbene preobrazbe.

Zapiranje lokalnih vrednostnih verig

Za lokalno gospodarstvo voditelji evropskih mest in občin vidijo priložnosti na področjih, kot so decentralizirana proizvodnja energije iz obnovljivih virov, lokalna proizvodnja hrane, inovativni koncepti transporta, novi pristopi za socialne storitve ipd. Vse večji poudarek naj bi bil na področju ustvarjanja in zapiranja lokalnih vrednostnih verig, s katerimi naj bi se odpirala delovna mesta in povečevali javni prihodki.

Trajnostna mesta in občine bodo dajale pri nabavi prednost izdelkom in storitvam z visoko okoljsko uspešnostjo, pri tem pa bodo upoštevale tudi socialne in ekonomske posledice nakupa. Podpirale bodo razvoj v smeri krožnega gospodarstva, ki zmanjšuje rabo naravnih virov in nastajanja odpadkov.

Nove in pametne tehnologije

Za mesta in občine je precejšnji izziv, kako naj izberejo in uporabljajo nove in pametne tehnologije, ki podpirajo ustrezno socialno-kulturno in socialno-ekonomsko preobrazbo, ki je v interesu državljanov in javnega dobra.

Voditelji te pobude so se zavzeli za odprte standarde podatkov; jasno nasprotujejo, da bi bili zbrani javni podatki pod nadzorom zasebnih akterjev. Za to bo potrebno pripraviti pravilnike javnega upravljanja in sisteme upravljanja za urbane družbeno-kulturne spremembe, ki jih sprožijo inovativne in pametne tehnologije, da bi povečali pozitivne učinke.

Integracija politik in upravljanje

Lokalni voditelji se zavzemajo za bistveno povečanje horizontalne (v vseh oddelkih in ministrstvih) in vertikalne (na vseh ravneh upravljanja) integracije politik, ki se nanašajo na razvoj mest v EU.

S skupnimi regulativnimi okviri, ki odpirajo vrata decentralizaciji, in spodbudami bi ustvarili tržne pogoje, ki bi v večji meri spodbujali potrebno preoblikovanje v smeri trajnostnega razvoja. Politične trajnostne cilje je potrebno uskladiti s finančnimi programi in podpornimi shemami za razvoj mest in infrastrukture. 

Dva nova finančna instrumenta Evropske komisije

Evropska komisija je julija sprejela dva nova finančna instrumenta za spodbujanje naložb v trajnostni razvoj mest in zagonska podjetja. Instrument za sovlaganje zagotavlja financiranje za zagonska podjetja in MSP. Ta podpora jim bo omogočila, da razvijejo svoje poslovne modele in privabijo dodatno financiranje prek kolektivne naložbene sheme, ki jo upravlja en glavni finančni posrednik. Skupne naložbe, ki združujejo javna in zasebna sredstva, lahko znašajo do 15 milijonov evrov na MSP.

Skladi za razvoj mestnih območij bodo podprli projekte za trajnostna mesta, na primer na področju javnega prevoza in energijske učinkovitosti ali ponovne oživitve mestnih območij. Projekti morajo biti finančno vzdržni in morajo biti del celostne strategije trajnostnega razvoja mestnih območij. Skupne naložbe, ki združujejo javna in zasebna sredstva, lahko znašajo do 20 milijonov evrov na projekt. Podpora bo v obliki posojilnega sklada, ki ga upravlja finančni posrednik s sredstvi iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, in prispevka v višini vsaj 30 % zasebnega kapitala.

Finančni instrumenti naj bi v primerjavi z nepovratnimi sredstvi privabili več zasebnih in javnih sredstev za dopolnitev začetnega javnega financiranja ter se lahko ponovno vlagajo v več ciklih. Predstavniki Evropske komisije so prepričani, da lahko predstavljajo učinkovit način za vlaganje v nove ideje, podjetja in talent državljanov EU ob zmanjšanju uporabe javnih sredstev. Želijo si, da bi lahko mobilizirali zasebni kapital, ki bi ga bilo treba v celoti izkoristiti pri vlaganju v okviru skladov ESI. Komisija v obdobju 2014–2020 spodbuja države članice, da podvojijo svoje naložbe v okviru ESI, ki se v skladu s cilji naložbenega načrta uporabljajo prek finančnih instrumentov, kot so posojila, lastniški kapital in jamstva.

Spletni naslov evropskih trajnostnih mest: www.sustainablecities.eu