Anketa – uporaba pralnih plenic |
 
Plenice za enkratno uporabo so odpadek, ki je velik okoljski problem, saj so deloma narejene iz materialov, ki jih ni mogoče reciklirati. Tako končajo v sežigalnicah ali na odlagališčih. Bolnišnice, porodnišnice, vrtci in domovi za ostarele so vsi veliki porabniki plenic za enkratno uporabo. Pionirji pri uvedbi pralnih plenic so v vrtcu Vrhnika, od koder poročajo o zmanjšanju količin odpadkov in hitrejšem odvajanju otrok od plenic. Seveda se omenjene ustanove med seboj razlikujejo. Zato smo v vrtcih, bolnišnicah in domovih za ostarele naredili kratko anketo o možnostih uporabe pralnih plenic, če o tem razmišljajo in kaj so slabosti ali prednosti te uvedbe.
 

Vprašanja so bila naslednja:

1. Plenice so komunalni odpadek, ki je deloma narejen iz plastičnih materialov in ga ni mogoče reciklirati. Poleg tega tudi proizvodnja plenic ustvarja plastični odpadni material, ki je velik okoljski problem. Ali uporabljate pralne plenice, ki predstavljajo alternativo sedanjim?

2. Primer dobre prakse je vrtec Vrhnika, kjer so prešli na uporabo pralnih plenic. Kaj bi takšna sprememba pomenila za vaš trenutni sistem oskrbe s plenicami? Kje vidite možnosti in omejitve uporabe pralnih plenic? Katera vrsta plenic je po vaše ustreznejša za uporabnike?

3. Koliko plenic porabite na leto?

Nina Recek, Vrtec Kočevje:

1. Trenutno uporabljamo plenice za enkratno uporabo. O prehodu na pralne plenice smo v preteklosti že razmišljali, vendar nam v prvi vrsti kapaciteta pralnice v trenutnem stanju (prostor, stroji, količina dela) onemogočata prehod na pralne plenice.

2. Glede stroška pri uporabi obeh vrst plenic bi morali narediti izračune, koliko časa, vode, elektrike, pralnih sredstev in amortizacije povzročijo pralne plenice. Ker trenutno nimamo niti prostora niti strojev, kjer bi lahko to oprali, delavka, ki dela v pralnici, pa je prav tako polno zasedena, bi verjetno ta strošek predstavljal prevelik zalogaj. Oziroma je to sploh nemogoče zaradi prostorske stiske. Na drugi strani bi zmanjšali količino odpadkov.

3. Okvirno na leto porabimo 52.100 plenic.

Martina Klobčar, Dom starejših Šentjur:

1. Trenutno ne razmišljamo o uporabi pralnih plenic.

2. Uporaba pralnih plenic nam bi povečala porabo vode, stroške pralnih sredstev, stroške energije itd. V domovih za ostarele je prisotnih vedno več tako imenovanih bolniških okužb, katerih povzročitelji so v urinu in blatu.

Zato se pranje plenic, ki bi omogočalo kvaliteto plenice na ravni doseganja higienskega standarda, preventive okužb in nepremočljivost, postavlja pod velik vprašaj. Za naše uporabnike so plenice za enkratno uporabo ustreznejše.

3. Poraba plenic je odvisna od inkontinentnosti stanovalcev. V povprečju je letno v zelo težko inkontinenco razporejenih nekje 100 stanovalcev, le tem pripadajo s strani ZZZS 3 plenice dnevno.

Karmen Wirth, Dom ob Savinji, Celje:

1. Za uporabo pralnih plenic v zdravstvu še nisem slišala, zato o tem ne razmišljamo.

2. Inkontinenčni material nam financira ZZZS, ker 3 kosi inko materiala pripadajo vsakemu posamezniku z inkontinenco. Iz finančnega vidika nas nabava pralnih plenic ne zanima, saj so s tem povezani tudi stroški pranja in sušenja. Iz vidika higiene pa tudi jaz osebno nisem naklonjena pralnim plenicam. Niso tako vpojne, ne zadržijo neprijetnega vonja, vprašljive so alergije, ki so povezane s praški ali mehčalci. Menim, da so ustreznejše plenice za enkratno uporabo.

3. Mesečno porabimo za naše stanovalce med 8.000 do 8.500 plenic ter okoli 2.000 vložkov.

Tadeja Pfeifer, Vrtec Zarja, Celje:

1. V zadnjih 15 letih se v Vrtcu Zarja uporabljajo plenice za enkratno uporabo ter za otroke alergike bio razgradljive plenice. V spomladanskih mesecih prihajajočega šolskega leta bomo opravili stroškovno analizo uporabe plenic iz naravnih materialov, saj se zavedamo zdravstvenih prednosti za otroka in okoljevarstvenega prispevka.

2. Gre za začetni kapital, ki ga je potrebno načrtovati ob sprejemanju letnega plana in glede na število oddelkov mlajših otrok v našem vrtcu menim, da to ni mačji kašelj. Druga pomembna plat pa predstavlja kapaciteta vrtčevske pralnice ter normativ delavke, ki opravlja delo perice. Naravna bombažna plenica je otrokovemu telesu prijazna, brez kemikalij (razen kemična pralna sredstva). Menim pa, da smo se ob sodobnem tempu življenja podredili enostavnejšim ponudbam.

3. Letno porabimo povprečno 30.000 plenic, ki v finančnem strošku, vključena je le nabava plenic brez stroškov pranja in delovne sile v pralnici, predstavljajo med 5.500 in 6.000 evri letno.

Bojana Vodeb, Splošna bolnišnica Murska Sobota:

1. Glede na to, da smo bolnišnica in pri nas plenice uporabljajo pacienti/bolniki, smo dolžni plenico kot odpad sortirati med odpadke iz zdravstva. Vse, kar pride v kontakt z bolnikom, je odpad iz zdravstva, tako nas vodi zakonodaja, zato o uporabi pralnih plenic ne moremo in ne razmišljamo. Opravljajo se strogi nadzori o sortiranju odpadkov, še posebej o odpadkih iz zdravstva.

2. Letna poraba plenic v Splošni bolnišnici Murska Sobota je 161.100.