| Pralne plenice | | Tanja Pangerl | |
| Otrok naj bi v dveh letih in pol porabil približno 5.000 plenic za enkratno uporabo. Če se to pomnoži s številom vseh otrok v tem obdobju, je to obilen seštevek. To je velik kup odpadnih plenic, ki jih odpeljejo na odlagališča. Problematična so predvsem gospodinjstva, saj ni posebnega sistema zbiranja odpadnih plenic iz gospodinjstev. V Evropi plenice za enkratno uporabo v mešanih komunalnih odpadkih iz gospodinjstev predstavljajo približno 15 %. Zato že nastajajo alternative v razvoju tehnologij – ali recikliranje plenic za enkratno uporabo ali uporaba pralnih plenic. Pralne plenice v uporabo vključujejo tudi nekateri slovenski vrtci, prvi med njimi je bil vrhniški. Za njih je plenice priskrbelo podjetje Viral d.o.o., kjer izdelujejo plenice Racman. Kot pravi Irena Rupar, ki je skupaj z možem Alešem Ruparjem ustanoviteljica podjetja, se je v 14 letih, odkar so pri njih sešili prve pralne plenice, v Sloveniji povpraševanje po pralnih plenicah povečalo. | |
Plenice za enkratno uporabo postajajo vse večji problem predvsem z vidika nalaganja odpadkov. Vaša alternativa so pralne plenice, ki naj bi bile tako z zdravstvenega kot z okoljskega vidika sprejemljivejše. Kako so pralne plenice kot alternativa sprejete v Sloveniji in kako so sprejete na drugih trgih?
Pred tremi desetletji je trg z navdušenjem sprejel plenice za enkratno uporabo kot revolucionaren dosežek. Z leti uporabe pa vedno bolj prihajajo v ospredje težave z odpadki, saj se še nobena od vseh že uporabljenih plenic ni razgradila. Po mnenju strokovnjakov naj bi bilo za to potrebnih celo nekaj sto let. V 14 letih, odkar smo sešili prve pralne plenice, se je v Sloveniji povečalo povpraševanje. Vedno več staršev se zaveda zdravstvenih prednosti pralnih plenic, pa tudi dejstva, da se v naravnih materialih počutimo bolje. Okoljski vidik je v ospredju predvsem pri zelo osveščenih starših. Večina pa vseeno pretehta enostavnost principa »uporabi in vrzi«. Kjer je količina pridelanih odpadkov povezana z zneskom na položnici, so seveda uporabniki bolj motivirani za alternative. Pri nas je žal še vedno v večini občin višina položnice odvisna zgolj od števila članov v gospodinjstvu. V razvitih zahodnih državah predvsem lokalne skupnosti na različne načine spodbujajo uporabo pralnih plenic. To se odraža tudi v bistveno večjih deležih njihove uporabe.
Kdo so najpogostejši uporabniki pralnih plenic in kakšni so njihovi odzivi? Ali vsi vztrajajo pri uporabi ali se vendarle kdo zaradi udobja uporabe kasneje raje odloči za plenice za enkratno uporabo?
Res se zgodi, da se včasih nosečnice odločijo za uporabo pralnih plenic, a kasneje ne vztrajajo. To kaže, da se zavedajo njihovih prednosti, a potem nekako ne zmorejo. Tu se mi zdi bistvena podpora moža oziroma partnerja, pa tudi staršev in prijateljev. Če ni deležna priznanja, da je to, kar dela, dobro, marsikatera omaga. Veliko pa se jih boji pralne plenice preizkusiti. Nekatere mamice si izposodijo nekaj plenic od prijateljice ali pa jim zadoščajo že dobre izkušnje druge mame, ki jo poznajo.
A kdo se odloči zanje?
Informirani starši, ki jim nekaj dodatnega dela odtehta boljše počutje otroka ter dejstvo, da se na ta način izognejo nekaterim kemikalijam. Na primer natrijevemu poliakrilatu, dioksinu, ki je stranski produkt beljenja idr. Tudi tisti, ki se zgrozijo ob vedno polnem košu smeti, in tisti, ki znajo preračunati, da se nam konec koncev tudi splača investirati v 20 kvalitetno izdelanih plenic. Pralne plenice se lahko uporabljajo več let. Zato se prihrani ne le več tisoč plenic za enkratno uporabo, ampak tudi kar nekaj denarja, od 1.000 evrov naprej. Dober gospodar namreč gleda na stroške celostno in dolgoročno.
Kot material za plenice uporabljate navaden in ekološko pridelan bombaž ter bambus. Od kod pridobivate material in katerih pleničk prodate največ? Za celoten življenjski cikel izdelka je namreč potrebno upoštevati tudi izvor surovine in prevoz na lokacijo.
Največ prodanih plenic je iz bambusa, saj te ostanejo prijetno mehke tudi ob klasičnem sušenju na vrvi. Bambusovo blago izdeluje po naši specifikaciji za nas že vrsto let slovensko podjetje. Tudi sicer je bambus zelo hitro rastoča rastlina, ki ne potrebuje nobenih pesticidov in drugih kemičnih sredstev. Konvencionalno pridelan bombaž pa v zadnjih letih vedno več nadomeščamo z ekološko pridelanim bombažem. To blago je nemške proizvodnje in ima certifikat GOTS, ki spremlja ne samo pridelavo bombaža, temveč tudi predelavo in obdelavo. Npr. dodatek barvil in ostalih stabilizatorjev je natančno predpisan, dodajanje težkih kovin, formaldehida in gensko spremenjenih sestavin pa ni dovoljeno. Vsi pridelovalci in predelovalci morajo izpolnjevati tudi socialne standarde.
V letu 2014 ste v okviru projekta Ekologov brez meja Zdrave ritke Vrtcu Vrhnika zagotovili večje število pralnih plenic za pilotni projekt uporabe pralnih plenic v vrtcu. Kaj kažejo izkušnje z vrhniškim vrtcem in kako ste v projekt Zdrave ritke vpeti danes? Se je povpraševanje po pralnih plenicah povečalo?
Pred dvema letoma smo bili izbrani za izdelavo plenic za Vrtec Vrhnika. Letos smo med večjimi vrtci opremili še Vrtec Nova Gorica. Kot slovenski proizvajalec namreč zagotavljamo tudi morebitni servis. Plenice v Vrtcu Vrhnika so kljub visokim obremenitvam, na primer pogosto pranje pri visokih temperaturah in sušenje v sušilnem stroju, zdržale dve leti. Izkušnje z vrhniškim vrtcem so zelo dobre in imajo dejansko širši vpliv, saj predstavljajo zelo uspešen model uporabe pralnih plenic v ustanovi. Zagotovo je to tudi lepa spodbuda in potrditev za starše. V Vrtcu Vrhnika je dnevno povitih v plenice Racman med 200 in 300 otrok, podobno število pa bo tudi v Novi Gorici. Vzgojiteljice med drugim opažajo zgodnejše odvajanje od plenic, odkar uporabljajo pralne plenice. Preko projekta Zdrave ritke smo tudi obiskali pralnico plenic Lavanda v Bologni, ki vsakodnevno oskrbuje s čistimi pralnimi plenicami preko 40 vrtcev v tem mestu. Ta sistem je tam že zelo dobro utečen, se pa širi še na izposojo in pranje plenic staršem.
Ponujate tudi izposojo pralnih plenic. Kako poteka sistem izposoje in koliko se dejansko starši in drugi odločajo za najem?
Ker za večino staršev investicija dobrih 300 evrov v pralne plenice predstavlja finančni zalogaj in da te ne bi potem obležale v omari ali pristale na trgu z rabljeno opremo, nudimo možnost najema. Za največ tri tedne si starši lahko izposodijo cel komplet 20 plenic in jih tako preizkusijo. Ob sami uporabi tudi vidijo, kaj jim izmed različnih možnosti najbolj ustreza, kateri material, kakšen način zapiranja, sistem. Te plenice so rabljene in jih v vsakem primeru vrnejo. Če se potem odločijo za nakup novih, se vrednost plačanega zneska najema vračuna v vrednost kupnine. Mi imamo v ta namen nekaj kompletov, ki so v glavnem kar pri uporabnikih, ki so navdušeni nad možnostjo izposoje in poročajo, da jim je olajšala odločitev.
Kako so v vašo ponudbo vključeni izdelki za inkontinenco, torej predvsem za preskrbo bolnišnic, domov za starejše in druge podobne ustanove?
V ponudbi imamo kar nekaj izdelkov v ta namen. Zdaj se uporabljajo samo za domačo uporabo: nepremočljive posteljne podloge, plenice za odrasle in slinčke. Same karakteristike sicer zelo ustrezajo tudi zahtevam teh ustanov, saj so vsi ti izdelki pralni pri 95 °C ter zelo trpežni. Žal pa so v fazi nakupa ti izdelki cenovno nekonkurenčni tistim za enkratno uporabo. Marsikje imajo tudi slabe možnosti pranja. Zato smo že začeli razmišljati v smeri ponudbe izposoje in pranja teh izdelkov za ustanove.
Med pomanjkljivostmi pralnih plenic uporabniki izpostavljajo predvsem njihovo velikost, pri čemer se pojavlja problem z oblačenjem otrok in nepraktično uporabo pralnih plenic izven doma, na potovanju. Kakšne rešitve ponujate?
Res je volumen pralne plenice na ritki večji od plenice za enkratno uporabo. To se enostavno reši z uporabo udobnejših oblačil v tem predelu. Udobna oblačila tudi ugodno vplivajo na otrokov motorični razvoj ne glede na vrsto plenic. Glede uporabe pralnih plenic izven doma pa starši ravnajo različno. Nekateri pač za takrat uporabijo plenice za enkratno uporabo. Drugi pa umazane pralne plenice prinesejo domov v vrečki, ki je lahko tudi pralna in zato vedno ista ali pa jih operejo, kjer pač so. Številni kampi in apartmaji npr. nudijo tudi možnost uporabe pralnega stroja.
Kateri argumenti starše in druge uporabnike prepričajo o uporabi pralnih plenic?
Starši se odločajo glede na dane razmere – od življenjskega stila do možnosti, ki jih imajo predvsem glede sušenja. Mi kot proizvajalec želimo ponuditi visoko kvalitetne izdelke, ki bodo, kolikor je v naši moči, pripomogli k dobri uporabniški izkušnji. Velik vtis pa naredijo na starše ustanove. Vabimo, da začnejo uporabljati pralne plenice tudi porodnišnice ter da primeru dobre prakse vrhniškega sledijo še drugi vrtci.
