Sanacija starih bremen | Tanja Pangerl |
 
Kako poteka projekt sanacije starih bremen na območju proizvodnje Cinkarne Celje in na odlagališčih Bukovžlak in Za Travnik? Okoljski skrbni pregled, ki ga je v letu 2014 za Cinkarno Celje izvedlo podjetje Environ, je namreč pokazal na vsebnost odpadkov preteklih dejavnosti na teh območjih, vendar ni nujno, da kovine pod Cinkarno vplivajo na zdravje okoliških prebivalcev. Kaj kažejo raziskave? Julija 2015 je uprava podjetja nemški družbi CDM Smith zaupala projekt sanacije omenjenih lokacij. Začetni pregled je pokazal, da bo do končnega rezultata potrebnega še veliko dela, zato so predstavili vmesne ugotovitve. To bo dobro izhodišče za razpravo o novi slovenski uredbi o tleh, saj bo v njej opredeljena tudi odgovornost za sanacijo starih bremen.
 
Zapolnjevanje in rekultivacija odlagališča sadre Za Travnik. Foto: Boštjan Čadej

Zapolnjevanje in rekultivacija odlagališča sadre Za Travnik. Foto: Boštjan Čadej

Med julijem 2015 in marcem 2016 je potekala izdelava Ocene tveganja za zdravje in okolje zaradi odkritih starih bremen na lokaciji aktualne proizvodnje Cinkarne Celje in na odlagališčih Bukovžlak in Za Travnik. Na osnovi rezultatov prejšnjih temeljnih okoljskih študij in na osnovi vzorčenja tal in podtalnice, ki je bilo opravljeno med avgustom in decembrom 2015, so bila ocenjena in razvrščena trenutna tveganja, ki izhajajo iz odkritih učinkov na zdravje ljudi in okolje. Ocena temelji na postopkih, skladnih z nemškim Zakonom o zaščiti tal (Bundesbodenschutzgesetz BBodSchG). Zakon vsebuje smernice z mejnimi vrednostmi za najbolj običajne škodljive snovi, ki se iz onesnaženja v okolju prenašajo po naslednjih poteh: tla–zdravje ljudi, tla–rastline, tla–podtalnica. Ta pristop je bil izbran, ker se v Sloveniji načrtuje uvedba okoljskih standardov, ki so primerljivi z nemško in avstrijsko zakonodajo ter skladni z direktivami Evropske unije o okolju in vodi.

V okoljskem skrbnem pregledu podjetja Environ je bilo narejenih 70 vrtin za vzorčenje tal in 28 začasnih plitvih vodnjakov za spremljanje podtalnice. Vzorčilo se je tudi iz obstoječih vodnjakov – skupno 128 vzorcev tal in 42 vzorcev podtalnice. Od avgusta do decembra 2015 je bilo na lokaciji Cinkarne Celje zgrajenih 16 dodatnih vodnjakov. Za namen ocene tveganja so bili združeni podatki obeh terenskih analiz. Upoštevani so bili tudi zgodovinski podatki za lokacije zdajšnje proizvodnje in odlagališča, kar vključuje splošne geološke podatke, poročila o raziskavah in monitoringih, podatke vzorčenja površinskih voda in usedlin.

Vpliv na podtalnico

Na območju proizvodnje je bil ugotovljen pomemben vpliv na podtalnico. Vzrok so precejšnje koncentracije potencialno škodljivih snovi, posebej cinka, svinca, arzena in klorobenzena, katerih vrednosti so presegale mejne vrednosti (pot prenosa tla–podtalnica). Ugotovljene so bile tudi povišane vrednosti bakra in kadmija. »Vendar pa bodo za določitev obsega učinka potrebne še dodatne preiskave, predvsem na področju prenosa tla–podtalnica. Odkrite škodljive snovi imajo svoj izvor v preteklosti in niso povezane s sedanjo dejavnostjo podjetja,« pravijo v Cinkarni Celje. Za dodatno analizo bodo zgradili dodatne vodnjake, zgrajene v smeri toka podtalnice, s čimer bodo izpolnili tudi prihodnje zakonske zahteve za spremljanje širšega območja, tudi na območju odlagališč.

Po dodatnih raziskavah bodo morda potrebni ukrepi, kot so čiščenje ali omejitev podtalnice in sanacija virov onesnažil oziroma vročih točk v tleh. Vroče točke so predvsem nasuta območja, po katerih je nekoč tekla struga reke Voglajne ter območje odlagališč Bukovžlak in Za Travnik, na območju piritnih ostankov, ki so vgrajeni v pregrade deponij, in na širšem območju dolvodno.

Nujna je sanacija celotne Celjske kotline

Tomaž Ogrin

Tomaž Ogrin

mag. Tomaž Ogrin, Institut Jožef Stefan, Odsek za anorgansko kemijo in tehnologijo:

»Javna razgrnitev je po zelo dolgem času zanikanja teh potreb pomenila zelo pozitivno sporočilo širši javnosti ter občinskim svetnikom, Ministrstvu za okolje in prostor in občini, da se Cinkarna zdaj zaveda potrebe po omenjeni sanaciji starih bremen na območju sedanje proizvodnje. Že poljsko podjetje Environ je z vrtinami razkrilo hudo onesnaženje zemljine in podtalnice na lokaciji Cinkarne. Očitno je bila nova Cinkarna zgrajena na onesnaženi zemljini. Postavlja se tudi vprašanje, kam so prepeljali nevarno zemljino iz izkopov za nove zgradbe Cinkarne. Kdo je sprožil ta proces očiščenja? Skoraj ni drugega odgovora kot nameravana prodaja Cinkarne tujcem, ki bi s tem nakupom morali sprejeti tudi sanacijo. Na javni razgrnitvi je bila vmesna ocena tveganja. Kakšni bodo končni rezultati preiskav in predlog sanacije, bomo izvedeli naslednje leto. Vsekakor pričakujemo okoljsko poročilo, ki bo v javni razpravi vsaj 30 dni, v skladu z Zakonom o varstvu okolja. Na javni razgrnitvi sem opozoril na posledice morebitnega podtalnega puščanja z odlagališča Za Travnikom, katerega znamenje utegne biti odkrito onesnaženje vodnjaka na Proseniškem, v katerem je bila prej čista voda.

Rezultati dolgoletnega onesnaževanja so vidni v negativni zdravstveni statistiki, hujši od slovenskega povprečja, predvsem pri kroničnih boleznih pljuč, srčno-žilnih boleznih in raku. V Komisiji za sanacijo Celjske kotline, ustanovljene za ta namen v sklopu Ministrstva za okolje in prostor (katere član sem), smo ugotovili potrebo po sanaciji celotne Celjske kotline na osnovi množice podatkov iz dosedanjih analiz zraka, tal in voda. Podatki kažejo, da gre za dinamično zastrupljanje kotline predvsem v prednostni smeri vetrov in okrog jedra širšega cinkarniškega območja. Za najbolj nevarno kovino je spoznan kadmij, saj se predvsem nalaga v telesu in čez leta povzroči težka obolenja. Med tveganji sta tudi uživanje zelenjave z vrtov na območju Celjske kotline in voda iz podtalnice na območju Cinkarne.

Ena od objavljenih rešitev za sanacijo je, da se nevarna zemljina utrdi po posebnem postopku, da se težke kovine ne morejo več izplavljati iz nje v podtalnico. Nadalje je potrebno vse proste, onesnažene zemljine po tem, ko so utrjene, prekriti s čisto zemljino in jih gosto ozeleniti. Uporaba teh zemljišč za gradnjo je poseben problem, ki mora biti predhodno rešen, in ne da se zemljina odkoplje in nekam odpelje. Na ta način nastane nov vir onesnaževanja. Takih je v kotlini več in upati je, da bodo evidentirane v tem postopku sanacije in sanirane. Nedavni pregled preseganja delcev PM10 spet postavlja Celje na vrh tudi letos tako kot lansko leto. Glede na celotno leto ne more iti vse na račun kurjenja biomase v stanovanjih.«