| Trajnostne urbane strategije | | |
| Maribor je že sprejel Trajnostno urbano strategijo, ki jo je oprl na pet tematskih stebrov z nekoliko nenavadnimi poimenovanji: Samozadostni, Mobilni, Premeteni, Mestni in Prizemljeni Maribor. Igor Kos, predstavnik Mestne občine Maribor v skupini za strategijo, pojasnjuje, da so v interdisciplinarnem pristopu na ta način želeli preseči uradniški pogled na mesto. Zelo so se povezali z mariborsko Univerzo, v programe pa vključujejo tudi študente. Na vprašanje, koliko sredstev pričakujejo iz nove finančne perspektive, je nedvoumno odgovoril, da Maribor pričakuje spoštovanje meril pri delitvi sredstev, saj bi morala imeti vzhodna kohezijska regija prednost. Država bi se morala tega zavedati. | |
Mariborska mestna občina je med tistimi občinami, ki so že sprejele trajnostno urbano strategijo. Poznavalci ocenjujejo, da se je delovna skupina, ki je dokument pripravljala, odločila za nekatere posebnosti v postopku. V čem je svežina ali inovativnost?
Mestna občina Maribor se je pri odločitvah glede priprave Trajnostna urbana strategija (TUS) opirala na navodila Evropske komisije. Ta poudarjajo vključenost različnih skupin že v času priprave strategije. Tako smo v delovno skupino vključili voljene člane NVO, profesorje Univerze v Mariboru, zaposlene na MO Maribor in posamezne strokovnjake zainteresirane javnosti. Tak pristop je prinesel drugačen pogled na problematiko mesta. Zahteval je več koordinacije dela in usklajevanj, predvsem pa so rezultati izhajali iz obsežne analize stanja mesta, ki jo je delovna skupina opravila. Vodilo pri postopku je bilo preseči uradniški pogled na mesto in to nam je s sestavo skupine tudi uspelo.
Na neuradniški pristop kaže poimenovanje petih tematskih stebrov, na katerih sloni strategija. Dva sta poimenovana zelo nenavadno. Mislim na del, ki nosi naslov Premeteni, in na del z naslovom Prizemljeni? Fokus?
Pet strateških stebrov, ki so poimenovani Samozadostni, Mobilni, Premeteni, Mestni, Prizemljeni Maribor in 34 ukrepov, s katerimi želi mesto postati samozadostno, vključujoče mesto s celovitim principom delovanja in z lastno urbano identiteto, je rezultat že omenjene analize. Iz njene izhaja, da so izzivi Maribora predvsem v demografski strukturi. Gre za nadpovprečno število starejših, predvsem žensk, za degradirana območja, aktiviranje lastnih potencialov in za celovit pristop k izboljšavi bivalnega okolja. Tako so tudi po posameznih sklopih imenovani ukrepi, ki bi naj definirali projektna izhodišča.
Področji, ki smo jih poimenovali Premeteni in Prizemljeni, se navezujeta na teme in določene dejavnosti, ki jih v Mariboru že izvajamo.
Zakaj Premeteni?
Gre za nov način upravljanja mesta, za prestrukturiranje mestnih financ, za participatorni proračun, za informacijsko platformo z digitalizacijo podatkov. Prizemljeni? Za preureditev zelenega obroča mesta, integracija reke, prehod na zeleno gospodarstvo. Sama poimenovanja so rezultat drugačnega pristopa in pogleda na izzive, ki so pred nami. So pa poimenovanja pritegnila še dodatno pozornost javnosti, kar je pri tako obsežnem dokumentu potrebno zaradi fokusa na posamezna pomembna področja.
Pravite, da ste izhajali iz analize razmer. Maribor je že zelo zgodaj z ureditvijo prometa želel doseči manj negativnih vplivov na okolje. Katere ukrepe ste izpostavili v prometni strategiji, še posebej, ko gre za upravljanje mobilnosti in za učinkovite poti za spreminjanje potovalnih navad?
Pri procesu sprejemanja Celostne prometne strategije MO Maribor (CPS MOM) v 2015 je bilo izpostavljeno, da je potrebno izvesti vrsto med seboj usklajenih ukrepov. Spreminjanje potovalnih navad je samo eden od ukrepov, ki ga bomo zelo izpostavili v prihodnjem obdobju. Glede na realno velikost mesta, polmer iz centra mesta znaša cca 6 km, in terensko konfiguracijo je Maribor zelo primeren za kolesarjenje. Prav tako si želimo, da se krajše poti v mestu ne opravijo z avtomobilom. Omogočanje varne kolesarske povezave vsaki mestni četrti in krajevni skupnosti s centrom mesta je naslednja od prioritet. MO Maribor v skladu z danimi finančnimi možnostmi ta del strategije že uresničuje. Zmanjšanje prometa skozi staro mestno jedro je prav tako ena od prioritet, zlasti pa povečanje privlačnosti javnega potniškega prometa.
V preteklosti smo že izvedli ukrepe/aktivnosti, ki nakazujejo usmeritve iz CPSja. Mislim na ureditev varnega shranjevanja koles na železniški postaji, projekt varne povezave vseh MČ in KS z mestnim jedrom. Pomembna je zamenjava voznega parka Marproma. Gre za delno uvedbo avtobusov na CNG (stisnjen zemeljski plin), delno avtobuse s standardom Euro6. Uvedli smo cono 30 v mestnem središču na levem bregu Drave, promet na določenih ulicah pa s prednostjo uporabnikov na kolesih.
Kako se na zahteve po drugačni mobilnosti odzivajo podjetja in ustanove, ali se morda odločajo za mobilnostne načrte?
Danes še nimamo v veljavi posebnih mobilnostnih načrtov za podjetja in ustanove, v prihodnje pa predvidevamo, da bo tak pristop potreben predvsem na levem bregu Drave na območju Univerze na Smetanovi ulici in za oglede nogometnih tekem v Ljudskem vrtu.
S katerimi ukrepi boste uspeli zmanjšati onesnaženost zraka v občini?
Tako kot pri prometu je pri tem potrebno uskladiti več ukrepov. Zmanjšanje prometa skozi mestno jedro, opuščanje nepotrebnih kratkih poti, povečanje kolesarjenja, zamenjava voznega parka JPP z novimi, okolju prijaznejšimi avtobusi, so ukrepi na področju prometa, ki bodo dolgoročno izboljšali kakovost zraka v mestu. K izboljšanju bo prispevalo opuščanje individualnih kurišč na trda goriva in prehod na drugačne – alternativne vire, kot so širitev plinskega omrežja, širitev omrežja daljinskega ogrevanja, toplotne črpalke. Povečati bo potrebno tudi število merilnih mest, tako da bomo lažje identificirali ožja področja onesnaženja zraka.
Sanacija degradiranih urbanih območij naj bi dobila posebno mesto v trajnostni strategiji. Kaj načrtujete?
Sanacije degradiranih področij so priložnosti mesta, da posamezna območja aktivira oziroma redefinira. To so urbanistično zelo zahtevni projekti, ki pa lahko s pravilnim pristopom dvignejo bivanjske standarde in v okolje prinesejo nove vsebine. Skupaj z Univerzo v Mariboru pripravljamo program za industrijska območja, imenovan Revitalizacija degradiranih industrijskih območij. Ostala v TUS-u definirana območja bodo predmet posameznih vsebinsko povezanih projektov.
V proces vključujemo posamezne fakultete Univerze v Mariboru, predvsem Fakulteto za gradbeništvo, promet in arhitekturo, kjer skupaj s študenti pripravljajo program, ga usklajujejo z Sektorjem za urejanje prostora MOM, rezultate pa bomo predstavili v prvi polovici 2016.
Suburbanizacija ni samo slovenski pojav v razvoju mest. Kako boste povezali mesto in podeželje?
Skladen razvoj mesta in okolice je ena izmed prioritet. Predvsem turizem in samooskrba omogočata vsebinsko povezovanje mesta in podeželja.
Katere konkretne ukrepe, izrazito pomembne za kakovost življenja občanov, bi izpostavili?
Ustvarjanje višje kakovosti bivalnega okolja, boljše komunalne servisne dejavnosti mesta, ustvarjanje infrastrukture za kvalitetno preživljanje prostega časa. Konkretno pa je potrebno prenoviti mestno jedro in ustvariti pogoje za razvoj dejavnosti v mestnem jedru. Poudariti moram ozaveščanje prebivalstva na področju mobilnosti in boljšo organizacijo delovanja subjektov v mestu. Nujno je povezovanje, skupni nastopi kot tudi ustvarjanje skupne mestne informacijske platforme.
V Mariboru ste z nekaterimi pristopi spodbudili vrtičkarstvo. Kaj je ključno v doseganju samozadostnosti, zlasti prehranske, v občini?
To so dobre izkušnje. Ustvarjanje pogojev za večjo dostopnost površin za obdelavo, spodbujanje uporabe lokalno pridelane hrane, organiziranje ponudnikov za zagotavljanje količin lokalno pridelane hrane in umestitev lokalno pridelane hrane v obstoječi sistem redne dnevne prehrane podjetij, šol, vrtcev, vse to lahko vodi k samooskrbi.
Prav tako je zelo pomembno dolgoročno urejanje urbanih vrtov, zagotavljanje dostopnosti površin za vrtnarjenje/vrtičkanje vsem zainteresiranim prebivalcem. Ne smem pa pozabiti na izobraževanje vrtičkarjev za kar najboljši izkoristek njihovega dela.
S katerimi projekti boste kandidirali na evropska sredstva?
Za sredstva EU se bomo potegovali s projekti, ki bodo izpolnjevali vsaj dva od šestih kriterijev in so skladni z definiranimi ukrepi v TUS-u. Potrebno bo dodelati posamezne projekte, ki jih ima mesto ‘na zalogi’ iz prejšnjega kohezijskega obdobja, na nove kriterije. V ospredju bodo mehki projekti, s katerimi želimo nagovarjati drugačne – celostne pristope k definiranim izzivom mesta. Na podlagi ukrepov v TUS-u bomo pripravili tudi nove projekte.
Primarno želimo izvesti prenovo mestnega jedra, predvsem dokončati obnovo Vojašniškega trga, revitalizacijo Koroške ceste, obnovo mestnega parka, urediti rekreacijska območja na obeh bregovih Drave ter povezati vse MČ in KS z varnimi kolesarskimi potmi.
Znano je, da je EU razdelila Slovenijo na dve kohezijski regiji in to naj bi upoštevali v finančni perspektivi 2014-2020. Kaj pričakuje Maribor v novi finančni perspektivi?
Maribor pričakuje pri delitvi sredstev spoštovanje kriterijev tako glede same delitve po kohezijskih regijah kot tudi po ostalih kriterijih, ki jih je EU postavila za mesta kot nosilce regionalnega razvoja v perspektivi 2014-2020. Naj spomnim na izhodišča v novem skladu za mesta na nivoju EU UIA – Urban inovative action. Maribor je regijsko središče v vzhodni kohezijski regiji in kot nosilec razvoja regije pričakuje temu ustrezno delitev finančnih sredstev.
