Nova uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, predstavlja zadnji ukrep za popoln prenos evropske direktive (2011/92/EU) o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje. Uredba je pomembna za zmanjšanje okoljskih obremenitev in vključevanje okolja v različna razvojna področja. Njen cilj je upoštevanje okolja v zgodnji fazi razvoja projekta, ko je še čas, da se projekt izboljša in prilagodi do takšne mere, da je tudi okoljsko sprejemljiv, ali pa se zanj še lahko poišče ustreznejšo in okoljsko manj občutljivo lokacijo.
Uredba določa vrste posegov v okolje, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna, če se zanjo tako ugotovi v predhodnem postopku. Vrste in velikosti projektov, za katere je treba izvesti enega izmed okoljskih preverb, so določena za naslednja področja: kmetijstvo, gozdarstvo, ribogojstvo, rudarstvo, predelovalne dejavnosti (kot so živilsko predelovalna industrija in proizvodnja krmil), kemična industrija in ravnanje s kemijskimi proizvodi, tekstilna, gumarska, usnjarska, lesna in papirna industrija, proizvodnja mineralnih surovin, kovin in kovinskih izdelkov, energetika (kot so fosilna goriva, jedrska energija, obnovljivi viri energije in prenos energije), okoljska infrastruktura (kot so odpadki in odpadne vode, upravljanje z vodami in oskrba s pitno vodo), prometna infrastruktura ter urbanizem in gradbeništvo (kot so gradnje) ter področje turizma, športa in rekreacije.
Presoja vplivov na okolje
V Sloveniji je razmeroma dobro poznan postopek presoje vpliva na okolje in pridobitev okoljevarstvenega soglasja (OVS). Uredba določa posege v okolje ali projekte, za katere je treba pripraviti poročilo o vplivih na okolje in vložiti vlogo za pridobitev OVS na Agencijo RS za okolje (ARSO).
Merila za ugotavljanje vpliva
V prilogi uredbe so določena merila za ugotavljanje verjetno pomembnega vpliva na okolje in so enotna za posege v celotni EU.
V prvi skupini meril so: značilnost posega, zlasti njegova velikost, prisotnost oziroma načrtovanje drugih posegov, ki imajo lahko skupaj večje vplive na okolje, raba naravnih virov, povzročanje odpadkov, emisije onesnaževal ter druge motnje zdravja, počutja ali kakovosti življenja, kot so sevanja, vibracije, smrad, hrup, toplota, svetloba, ter tveganje nastanka okoljskih nesreč, upoštevaje zlasti uporabljene snovi in tehnologije.
V drugi skupini meril je okoljska občutljivost območja. Pri tem se upošteva dejanska raba zemljišč, relativno obilje ali pomanjkanje kakovosti in regenerativne sposobnosti naravnih virov na območju. Prav tako samočistilna sposobnost in ranljivost posameznih krajinsko ekoloških tipov ter absorbcijske sposobnosti naravnega okolja s posebno pozornostjo območjem, kot so močvirja, morje in obala, gore in gozdovi, zlasti varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim namenom, naravni rezervati, zavarovana območja narave in območja naravnih vrednot, posebna varstvena in posebna ohranitvena območja Natura 2000 ter območja, kjer so okoljski standardi kakovosti okolja že preseženi, vključno z območji, za katera je z načrti upravljanja z morskim okoljem ugotovljeno, da ne dosegajo dobrega stanja voda. Nadalje so pomembna merila tudi gosto poseljena območja, zgodovinska, kulturna in arheološko pomembna območja krajine ter ostala območja in objekti kulturne dediščine, vključno z njihovimi vplivnimi območji, ter vodovarstvenim območjem. Posebno merilo so še plazovita, plazljiva, erozijska in poplavna območja, ki se jih moramo izogibati.
Tretja skupina meril je obseg vpliva, čezmejna narava vpliva, dimenzije in kompleksnost vpliva, verjetnost nastopa vpliva ter trajanje, pogostost in povratnost vpliva.
Predhodna pogojenost
Pravilno izvajanje Presoj vplivov na okolje in predhodnih postopkov je predhodna pogojenost za črpanje evropskih virov. To pomeni, da je treba ob razpisih za posege, ki so na uredbi, predložiti ali OVS ali sklep v predhodnem postopku. Neupoštevanje uredbe ali deljenje projektov na manjše dele z namenom, da bi se izognili presoji vplivov na okolje ali predhodnemu postopku, velja za enega večjih prekrškov na okoljskem področju in je lahko tudi razlog za finančne korekcije.
Izboljšana zakonodaja na okoljskem področju bo prispevala k ciljem trajnostnega razvoja in manjšim okoljskim vplivom, preglednosti ter lažjim črpanjem evropskih sredstev. Na podlagi navedenega priporočamo investitorjem dosledno upoštevanje določil uredbe v čim zgodnejši fazi in pripravo celovitega projekta ter pravočasno podane vloge v zgodnji fazi priprave projektov. Več informacij – http://www.arso.gov.si/varstvookolja/presojavplivovnaokolje/
Predhodni postopek
Novost Zakona o varstvu okolja in uredbe je tako imenovani »predhodni postopek« ali »predpresoja« (Screening decission), v katerem se ugotovi, ali gre pri posegu v okolje za verjetno pomemben vpliv na okolje ali ne. Če je ugotovljen verjetno pomemben vpliv na okolje, se mora izdelati »Presojo vplivov na okolje« in pridobiti OVS. Če pa je ugotovljen nepomemben vpliv na okolje, se o tem izda sklep z utemeljitvijo po merilih, kar se javno objavi. Tako predhodni postopek kot presojo vplivov na okolje se izvede v upravnem postopku, ki ga vodi ARSO.
Avtorica članka: mag. Vesna Kolar Planinšič
