| Med komunalnimi podjetji | | |
| Tudi v laški komunali v zadnjih letih močno znižujejo delež odpadkov, ki jih odložijo, čeprav jim je zaprtje deponije Strensko naložilo nova bremena. Direktor Tomaž Novak pri tem opozarja na predolge postopke in ovire, ki otežujejo rešitve in učinkovitost pri ravnanju z odpadki. Zavzema se za vsaj minimalne enotne standarde v državi, saj bi v tem primeru tudi cene komunalnih storitev lažje primerjali. Je pa zadovoljen, ker je nova uredba o odvajanju komunalnih odpadnih vod pri malih komunalnih čistilnih napravah postavila roke, ki so bolj sprejemljivi. Kot navdušen kolesar ne more mimo tega, da so v občini uredili okrog 300 km kolesarskih poti, zelo dobro pa so pristopili k energetski sanaciji stavb, saj so tudi upravljavci stanovanj. | |
Kakšne rezultate dosegate pri ločenem zbiranju odpadkov v zadnjih letih in koliko odpadkov odložite?
V Komunali Laško izvajamo zbiranje in odvoz mešanih komunalnih odpadkov in ločeno zbranih frakcij, izvajamo pa tudi obdelavo odpadkov na sortirni liniji in kompostiranje za lastne potrebe. Ločeno zbiramo mešano embalažo, papir, steklo, odpadno električno in elektronsko opremo, kosovne odpadke, nevarne odpadke, tekstil, biološke odpadke in mešane gradbene odpadke iz gospodinjstev. Izrabljene gume zbiramo na zbirnem centru, sveče pa na pokopališčih. Delež odloženih odpadkov oziroma delež odpadkov, ki so bili odpeljani na regijski center RCERO Celje, se je po zaprtju naš deponije v letu 2012 iz 86 % postopoma zmanjševal. V letu 2013 je znašal 53 %, letu 2014 36 %, v letu 2015 pa 41 %. V letu 2012 smo odložili oziroma odpeljali na RCERO Celje 2.575 t odpadkov, v letu 2013 1.523 , v letu 2014 1.345 t, v letu 2015 pa samo še 1.270 t.
Lansko leto je bil torej porast?
Nekoliko večji delež v letu 2015 je posledica slabšega izkoristka sortirne linije zaradi okvar, strojelomov in vremenskih razmer. Količine zbranih odpadkov pa se na letnem nivoju postopoma manjšajo. Pri tem je potrebno poudariti, da so to količine, ki jih dejansko odpeljemo na RCERO Celje, kjer pa se del odpadkov še dokončno obdela. To pomeni, da je delež odloženih odpadkov še precej nižji.
Omenili ste zaprtje deponije Strensko. Kaj je povzročilo zaprtje deponije Strensko in kako vpliva odvoz odpadkov v celjski CERO na ceno vaše storitve za občane?
Do 15.09.2012 smo odpadke deponirali na deponiji nenevarnih odpadkov Strensko. Po tem datumu pa smo zaradi zaprtja deponije odpadke po prvi fazi obdelave pričeli voziti na regijsko odlagališče RCERO Celje. Od takrat dalje se na področju ravnanja z odpadki izvajata dve ločeni gospodarski javni službi. Komunala Laško je izvajalec gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov. V lastni sortirnici izvajamo prvo fazo obdelave določenih vrst odpadkov, dokončna obdelava in odlaganje odpadkov pa se izvaja na regijskem odlagališču.
In cene?
Cene komunalnih storitev se pri odpadkih do 31.12.2012 niso spreminjale, saj je njihovo višino regulirala Uredba o določitvi najvišjih cen komunalnih storitev. S 01.01.2013 pa je začela veljati Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki določa metodologijo za oblikovanje komunalnih cen, kar je znano. S to Uredbo in soglasjem Občinskega sveta Laško so se s 01.01.2013 povišale cene za ravnanje z odpadki v občini Laško. Uvedena je bila nova storitev obdelave, odlaganja ostankov obdelave in odstranjevanja komunalnih odpadkov, ki jo izvaja družba SIMBIO iz Celja. V letu 2014 se cene zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov niso spreminjale. Cene obdelave in odlaganja določenih vrst komunalnih odpadkov pa so se znižale za okoli 3 %. Nove cene iz tega naslova so stopile v veljavo s 01.01.2014 in veljajo še danes.
Ali se je v zadnjih letih v občini zmanjšalo črno odlaganje odpadkov?
V zadnjih letih nismo zaznali večjih novih divjih odlagališč odpadkov. Ugotavljamo pa, da se pojavljalo lokacije, predvsem ob glavnih cestah, kamor ljudje odlagajo ali pa celo mečejo odpadke iz vozil. Veliko ljudi nas še vedno zamenjuje s Surovino in v naše zabojnike odlagajo kosovne odpadke, ki se občasno pojavljajo tako na ekoloških otokih kot tudi na pokopališčih. Po nekaterih ugotovitvah na ekološke otoke, ki so ob glavnih cestah ali v njihovi bližini odlagajo občani iz sosednjih občin, na pokopališčih in na drugih lokacijah pa naši občani.
V komunalnih podjetjih kritično opozarjate na problem neprevzete embalaže zaradi nejasnosti pri določanju tržnih deležev. So še težave?
Kot vsi vemo, je problem neprevzete embalaže že vrsto let stalnica pri poslovanju komunalnih podjetij. Vsak ima na svoji strani tudi predloge za rešitve. A ko je potrebno kaj spremeniti, zmanjka volje in moči. Komunalna podjetja, združena pod okriljem Zbornice komunalnega gospodarstva v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, že vrsto let aktivno sodelujemo pri reševanju te problematike. Žal še vedno čakamo na večjo odločnost ministrstva, da to področje dokončno uredi. Kljub temu, da smo že krepko zakorakali v leto 2016, še vedno ni objavljenih deležev družb za ravnanje z odpadno embalažo za prevzem odpadne embalaže od izvajalcev javnih služb. Trenutno so v obtoku predvideni deleži, ki so si jih družbe za ravnanje z odpadno embalažo izračunale same. Zdaj čakamo na odločitev Vlade RS.
Toda lani ste le uspeli oddati vse?
Da. Oddali smo sicer vso zbrano embalažo, a je bilo potrebno vložiti kar precej truda. Uspeli smo oddati tudi del embalaže, ki jo na zbirnem centru skladiščimo že od leta 2014. Vendar nam ostaja še približno 33 t embalaže, za katero upamo, da jo bomo oddali letos. Nekaj težav nastaja tudi zaradi neprevzemanja odpadnih nagrobnih sveč, za kar predvidevamo, da se bo stanje uredilo po določitvi deležev posameznim družbam. Kot zanimivost naj omenim to, da bi ob zaključku koledarskega leta vse družbe najraje imele samo papir, ostalih frakcij pa, kot da jih ni.
Nejasnost pri tržnih deležih ni edina zadrega na terenu. Kaj bi morali v Sloveniji spremeniti v ravnanju z odpadki, da bi dosegli večjo učinkovitost? Še posebej zdaj, ko država razpravlja o programu preprečevanja nastajanja odpadkov?
Ekološka ozaveščenost uporabnikov komunalnih storitev je sicer iz leta v leto večja, a bolj kot stopnja njihove ozaveščenosti se večajo njihove zahteve po višjih standardih in višjem nivoju opravljenih storitev. Problem pa je v tem, da na državni ravni za veliko dejavnosti niso definirani niti minimalni, kaj šele osnovni standardi in kriteriji, zato je te storitve in tudi cene težko primerjati med seboj. Če se omejim samo na področje ravnanja z odpadki, lahko ugotovimo, da ima praktično vsaka občina svoj sistem posod in svoj sistem zbiranja. Če se pošalim, pa tudi, tako naša, svoj sistem za obdelavo. Odgovor na vprašanje, zakaj je tako, je povsem enostaven. Saj smo v bolj naprednih okoljih vedno iskali rešitve pred drugimi, največkrat tudi pred državo in jih še kar iščemo, s to razliko, da morajo biti danes te rešitve ekonomsko upravičljive.
Tudi komunalni gospodarstveniki smo prepričani, da je potrebno na državnem nivoju vzpostaviti tako klimo in okolje, ki nam bo v pomoč in ne v breme, tako da kompleksnost in dolgotrajnost postopkov ne bosta več povzročali težave ali celo škodo.
Pri ravnanju z biološkimi odpadki ste se odločili za kompostarno. Ali so se gospodinjstva odločila večinoma za zbiranje bioloških odpadkov doma?
Komunala Laško je decembra 2013 pridobila okoljevarstveno dovoljenje za napravo Sortirnica in kompostarna Laško. Tako smo lahko na zbirnem centru vzpostavili sortirnico za odpadke ter v letu 2015 po izteku poskusnega obratovanja pridobili uporabno dovoljenje.
Prvotni načrt je sicer bil, da zaradi prenehanja obratovanja odlagališča nenevarnih odpadkov Strensko vzpostavimo poleg sortirnice še lastno kompostarno. Z njo bi lahko v roku za zapiranje deponije sami proizvedli zadostno količino komposta, ki je bil po projektu prilagoditve odlagališča predviden za potrebe prekrivnega sloja zaradi razplinjevanja. Zaradi dolgotrajnih upravnih in sodnih postopkov v zvezi s podaljšanjem veljavnosti obstoječega okoljevarstvenega dovoljenja ter zaradi zakonskih sprememb v zvezi z zapiralnimi roki se je za nas razpletel najbolj neugoden scenarij. Prisiljeni smo bili izvesti vsa zapiralna dela na deponiji še pred izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za kompostarno, ki je tako postala brezpredmetna, saj bi bila samo s proizvodnjo komposta za trg ekonomsko neupravičena.
Velika večina gospodinjstev v občini Laško se je odločila za zbiranje bioloških odpadkov doma in za lastno kompostiranje. Zbiranje bioloških odpadkov poteka v naseljih z večstanovanjskimi objekti in po vseh desetih pokopališčih v upravljanju.
Z novo uredbo o odpadnih vodah se je nekoliko časovno oddaljila zahteva po namestitvi malih komunalnih čistilnih naprav, kar je za občino, ki ima zelo razpršeno poselitev, najbrž poseben izziv. Kako boste nanj odgovorili?
Skrajni zakonski roki za ureditev odvajanja komunalne odpadne vode, ki se mora odvajati v javno kanalizacijsko omrežje ali komunalno čistilno napravo, so prestavljeni za 6 let. Poleg podaljšanja rokov uredba prinaša še nekatere druge spremembe, ki se odražajo predvsem na področju prvih meritev, kjer je po novem potrebno naročiti prve meritve pri pooblaščenem izvajalcu tudi za male komunalne čistilne naprave (MKČN) s kapaciteto manj kot 50 PE. Pomembna novost je še, da lahko lastnik enostanovanjske ali dvostanovanjske stavbe na območju izven meja aglomeracij za komunalno odpadno vodo iz te stavbe zagotovi čiščenje v MKČN s kapaciteto manj kot 50 PE, ki je sestavljena iz ustrezne enote za mehansko čiščenje (ustrezna pretočna greznica).
Glede na razpršeno poselitev v Občini Laško lahko rečemo, da bo nova uredba pripomogla k boljšim rešitvam glede odvajanja komunalne odpadne vode v naši občini. Komunala Laško kot izvajalec javne službe pomaga in svetuje občanom pri izboru MKČN, izvaja montažo, pripravlja zapisnike o pregledih MKČN, vodi ustrezne evidence in drugo. Letos bomo pričeli tudi z intenzivnejšim odvozom grezničnih gošč na skupno komunalno čistilno napravo.
Med vašimi dejavnostmi je tudi upravljanje stanovanj. Znano je, da je pri varčevanju z energijo zelo izpostavljena energetska sanacija stavb. Za kakšen program sanacije ste se odločili?
V zadnjih petih letih smo se intenzivno ukvarjali predvsem z investicijami na področju toplotnih izolacij fasad, podstrešji in stropov v kleti, kar je posledično lastnikom večstanovanjskih objektov zmanjšalo stroške ogrevanja tudi do 30 %. V tem času smo obnovili več kot polovico objektov v upravljanju in izvedli za nekaj manj kot 772.000 EUR investicij. Delež sofinanciranja EKO sklada od upravičenih stroškov je znašal 25 %. Iz tega naslova smo pridobili več kot 130.000 EUR, kar predstavlja 17 % od vseh stroškov.
Kako skrbite za pohodnike in kolesarje?
Laško dobesedno vabi pohodnike in kolesarje k odkrivanju njenih lepot. Na številnih planinskih, pohodnih in kolesarskih poteh lahko obiskovalci raziskujejo naravne danosti, občudujejo okolico, obiščejo eno od mnogih kulturnih znamenitosti ali pa samo uživajo v neokrnjeni naravi. Z ureditvijo tematskih poti smo v Občini Laško pričeli v letu 2008. Do sedaj smo uredili več kot 100 km športno-rekreativnih, tematsko-turističnih ter naravoslovnih in učnih pohodnih poti ter več kot 300 km kolesarskih poti. Da bi zagotovili stalno urejenost tematskih pohodnih poti na območju občine Laško, je bilo potrebno vzpostaviti tudi sistem skrbništva. Ta združuje funkciji programskega koordinatorja na eni ter upravljavca na drugi strani. Za koordinacijo priprave načrtov vzdrževanja je v občini zadolžen STIK – Center za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško, za upravljavca oziroma izvajalca vzdrževalnih del pa Komunala Laško. Vlogo skrbnikov poti za planinske poti pa so prevzela pristojna planinska društva.
Načrti v letu 2016?
Načrtov in ciljev je več. Če se osredotočim bolj na okoljsko in ekološko področje, naj omenim le pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za zaprtje deponije nenevarnih odpadkov Strensko, spremembo obstoječega okoljevarstvenega dovoljenja za napravo sortirnica in kompostarna Laško z dopolnitvijo za predelavo gradbenih odpadkov, izboljšavo in nadgradnjo sistema ločenega zbiranja odpadkov, razširitev in prilagoditev dejavnosti v skladu z novo zakonodajo, predvsem na področju kanalizacije (odvajanje in prevozi grezničnih gošč), razvoj in izdelavo novih kompozitnih materialov za vzdrževanje cest in še marsikaj drugega. Kakovost življenja v občini je v veliki meri odvisna tudi od tega, kako dobro delamo komunalci, in tega se zelo zavedamo.
