Komunalne snovne zanke |
 
Z odpadki v Sloveniji prav v teh dneh ni malo težav, saj je trg za »odpadkarski turizem« odprt in centri za ravnanje z odpadki vedo, da bo zmogljivosti kmalu preveč. A ne le težav, tudi dobrih praks, ko gre za komunalne snovne zanke, ne manjka. Pilotni projekt KEMSO v Novem mestu je zagotovo med njimi. Katja Slokan, direktorica sheme Unirec, ki je povezala več partnerjev, najpomembnejša je bila Komunala Novo mesto, meni, da dosežen rezultat pri zbiranju odpadne embalaže Tetra Pak zasluži posnemanje in nadaljevanje. Predlaga začetek vseslovenske uspešne zgodbe zapiranja komunalnih snovnih zank. Jasna je tudi glede tržnih deležev pri prevzemu odpadne embalaže in pri embalažninah. Nujna je transparentnost.
 

Katja Slokan. Foto: Andrej KrižPilotni projekt KEMSO v Novem mestu, zbiranje odpadne kartonske embalaže Tetra Pak, kjer ste združili interes sheme in komunalnega podjetja, vključili osnovne šole in druge partnerje, je kot rezultat dal 2.000 kg odpadne embalaže. Surovine za nove izdelke. Ali je to model za sodelovanje med shemami in komunalnimi podjetij za doseganje komunalnih snovnih zank?

Rezultat je dober. S Komunalo Novo mesto smo s partnerji jeseni orali ledino v pilotnem projektu KEMSO. Novomeška komunala že sicer vrsto let sodeluje z osnovnimi šolami in vrtci pri najrazličnejših okoljskih projektih. Zato nas velik interes štirih šol ni presenetil. Učence in učitelje smo opremili z zbiralnimi vrečkami, v katerih so nato v štirih dneh odpadno embalažo Tetra Pak zjutraj prinesli v šolo in jo oddali v poseben zabojnik. V zameno za dosledno ločeno embalažo so na razrednem plakatu zbirali nalepke KEMSO. Ob svetovnem dnevu Zemlje bomo razglasili zmagovalce šole in jih nagradili.

Torej zelo dober odziv?

Zelo. Štiri šole s skoraj 2.000 učenci in učitelji so v štirih dneh zbrali 2.000 kilogramov odpadne embalaže. Iz nje se bo izdelalo okoli 12.800 rolic WC papirja. V osmih občinah, v katerih deluje Komunala Novo mesto, živi kar 65.000 prebivalcev. Ti v rumene zabojnike ali rumene vreče odvržejo 220 ton embalaže mleka in sokov na leto. Iz tolikšne količine odpadne embalaže Tetra Pak je mogoče izdelati 98 ton higienskega papirja. To je količina, ki jo na leto porabijo lokalne javne ustanove. Tako se uspešno zaključi komunalna snovna zanka. Naš cilj je, da se ta in podobni projekti na lokalni ravni uresničujejo dolgoročno in da lokalne skupnosti zavestno postanejo same sebi vir surovin za izdelke, ki jih potrebujejo.

Partnerji?

Komunala Novo mesto, DROE Unirec, skupnost EKO INICIATIVA in Lucart. Pot je odprta. Interes lokalnih skupnosti za projekte, kot je novomeški, je in bo vse večji. Želimo, da iz lokalnih zgodb preraste v vseslovensko uspešno zgodbo zapiranja komunalnih snovnih zank, v kateri sodelujemo vse DROE in vse sheme.

Kakšni so finančni učinki projekta? Kako ste se odzvali na različna mnenja o pomenu projekta, o čemer je govoril predstavnik EKO INICIATIVE? Načrtujete podobne projekte v tem letu?

Dvoma o pomenu projekta med partnerji ni. Odpadna embalaža in nekateri projekti krožnega gospodarstva so trenutno še strošek. Dolgoročno pa se bo zaradi turbulentnih razmer na surovinskih trgih krožno gospodarstvo izplačalo. Nujno bo! Kdor danes med prvimi ‘orje ledino’, bo imel takrat veliko konkurenčno prednost. S projekti bomo nadaljevali in jih nadgrajevali, tudi z aktivno podporo našega lastnika, družbe Dinos.

Dobro osnovo imate v programu prehoda v zeleno gospodarstvo, ki naj bi spodbudil drugačno ravnanje z naravnimi viri in pospešil procese kroženja materialov. Kaj lahko storijo sheme, na katere so doslej večkrat leteli očitki, da pozabljajo na zadnjo fazo v ravnanju z embalažo, to je na predelavo?

Vse sheme imamo jasno določena pravila in naloge, ki se jih moramo držati in jih izvajati. Faze ravnanja z embalažo in odpadno embalažo so znane in nedvoumne. Če se vsi tega zavedamo in uresničujemo naše poslanstvo, ni dilem. Tudi ni očitkov, ki mečejo slabo luč na vse družbe, tudi tiste, ki se držimo pravil in gremo še korak dlje, vlagamo v razvojne projekte zapiranja snovnih tokov.

Vendar se na trgu zatika. Kako ste se sheme dogovorile glede prevzemanja odpadne embalaže v letu 2016, ker Vlada ni določila tržnih deležev? Ali ste se uskladili o tem, da je potrebno prevzeti vso zbrano odpadno embalažo? Pri embalažninah je med shemami še vedno precej razlik?

Res smo skoraj do zadnjega dne v preteklem letu čakali na odločitev vlade, kakšni bodo tržni deleži za leto 2015 v skladu s spremembami uredbe. Veljale so že od avgusta. Unirecov sistem ravnanja z odpadno embalažo je takšen, da so naši zavezanci vedno ostali na varni strani. Njihova odpadna embalaža je bila vedno redno in dosledno prevzeta. Zato objava deležev za leto 2015 po t.i. stari metodologiji v obliki skupnega povprečnega deleža za naše zavezance ni imela negativnih učinkov.

Trenutni deleži v obliki skupnega povprečnega deleža veljajo le za leto 2015. Deleže za leto 2016 po t.i. novi metodologiji bo vlada sprejela do 30. junija letos. Pričakujem, da bomo DROE v kratkem v okviru GIZ skupne sheme v skladu s sklepom Embalažne komisije tako kot doslej izračunale začasne informativne deleže po frakcijah na podlagi nove metodologije. Seveda, do objave uradnih deležev po frakcijah.

Kaj pa embalažnine?

Pri embalažninah smo tudi tokrat na trgu zasledili ponudbe za posamezne vrste embalaže, ki odražajo netransparentnost zaračunavanja stroška ravnanja s tovrstnimi materialnimi skupinami embalaže. Gre za njegovo prelivanje med skupinami. V Unirecu smo vedno zagovarjali popolno transparentnost, ki jo naši ceniki embalažnine tudi odražajo.

Znan je osnutek Programa ravnanja z odpadki in Programa preprečevanja odpadkov. Kaj pogrešate in kako komentirate, da program ne govori o spodbudah, ki bi jih morala biti deležna reciklažna industrija v državi?

Program precej obširno analizira sedanje stanje oziroma stanje v letih do 2014. Je dober pregled nujno potrebnih ukrepov na področjih ravnanja z odpadki po posameznih masnih tokovih. Vidi se, da imajo pripravljalci resne interese, da pri oblikovanju obeh dokumentov vključujejo strokovno in druge relevantne javnosti. Ukrepe bi se po mojem mnenju dalo bolj konkretno opisati in področje urediti še bolj celostno .

Kar nekaj pobud iz lanskih številnih razprav o ravnanju z odpadki v gradivu ni.

To je točno. Pogrešam razpravo o prepletu delovanja javnih in zasebnih podjetij. Posebej mislim na delovanje sistema ravnanja z odpadki na področju razširjene proizvajalčeve odgovornosti in povsod tam, kjer je ni.

Kot poseben ukrep oziroma del celostne strategije si želim tudi ureditev področja prepletanja masnih tokov na področju komunalnih odpadkov. Zlasti tam, kjer se med posamezno materialno frakcijo nahajajo odpadki, ki mednje ne sodijo in otežujejo predelavo, jo neupravičeno dražijo ali predelavo celo onemogočajo. Na primer mešana embalaža in drugi komunalni odpadki, kot so organski odpadki, plenice, neuporabljeni proizvodi, tekstil in podobno.

Osebno spodbudam nisem najbolj naklonjena, saj trdim, da bodo dobri poslovni modeli lahko dolgoročno uspešni le, če lahko delujejo tudi brez večjih finančnih spodbud. Si pa vsekakor želim več konkretnih predlogov, kakšne projekte krožnega gospodarstva navedeni program pričakuje in jih bo spodbujal. Na področju promocije lokale prehrane imamo že primere odlične prakse, ki bi jih lahko koristno uporabili tudi pri vseslovenskem osveščanju na področju ravnanja z vsemi vrstami odpadkov.