Okoljevarstveni tehnik perspektiven poklic, a še ne dovolj iskan – EOL 104/105

Program okoljevarstveni tehnik zajema obsežne izbirne strokovne module, kjer se dijaki učijo konkretnih znanj z vajami na terenu. Nekatera področja: gospodarjenje z odpadki, gospodarjenje s pitno in tehnološko vodo, gospodarjenje z odpadnimi vodami, gospodarjenje s prostorom in kakovost tal ter varstvo zraka. Ostali strokovni moduli, kjer dijaki dobijo več teoretičnega znanja, so še: varstvo okolja, tehnično risanje in uporaba računalnika, materiali in okolje, okoljevarstvene tehnologije, okoljevarstvena zakonodaja, organizacija dela in poslovanja. Precej podoben program izobraževanja in znanj morajo usvojiti dijaki na šolah, kjer usposabljajo naravovarstvene tehnike.

Program za okoljevarstvene tehnike izvajajo na sedmih šolah v Sloveniji: Šolski center Celje – Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja, Šolski center Ptuj – Biotehniška šola, Šolski center Škofja Loka – Srednja šola za lesarstvo, Šolski center Slovenj Gradec – Srednja šola Slovenj Gradec in Muta, Šolski center Velenje – Rudarska šola, Srednja gradbena, geodetska in okoljevarstvena šola Ljubljana in Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota.

Za anketo smo se pri reviji EOL odločili, ker je Skupnost okoljevarstvenih šol, vodi jo Bernard Kresnik, začela razpravo, kaj storiti za večjo popularizacijo okoljevarstvenega izobraževanja. V zadnjih letih se namreč zmanjšuje vpis v oba programa. Razlogov je več. Med pomembnimi je možnost zaposlitve okoljevarstvenih tehnikov po končani srednji šoli oziroma možnosti za nadaljnji študij. Ob dokumentih o prehodu v zeleno gospodarstvo, ukrepih za zeleno rast, krožno gospodarstvo in zeleni razvoj pa se toliko bolj upravičeno postavlja vprašanje, kdo v podjetjih strokovno opravlja in koordinira dela pri realizaciji okoljskih ciljev in zelene rasti.

V anketi je sodelovalo 15 podjetij oziroma organizacij: Eko Plastkom, Ekora, Energap, Ilirija, Grafično embalažno podjetje Jamnik, Komunala Novo mesto, Komunala Trbovlje, Papirnica Vevče, Pomurski sejem, Radenska, Si.mobil, Statistični urad RS, Steklarna Hrastnik, Xella porobeton, ZRS Bistra Ptuj. Vsi so člani Zelenega omrežja Slovenije.

Glavne ugotovitve kažejo, da delo s področja varstva okolja (odpadki, vode, energetika, tla, zrak) v podjetju oziroma organizaciji navadno dodatno opravlja kader tehničnega področja, kot so kemiki in inženirji kemije, biologi, geografi, inženirji strojništva in gospodarski inženirji strojništva, sanitarni inženirji, komunalni inženirji in drugi. Večina ima VII. stopnjo izobrazbe. Je pa odvisno od osnovne dejavnosti podjetja in od tega, kakšna dela s področja varstva okolja so v organizaciji potrebna. V nekaterih podjetjih zaposlenih za področje varstva okolja ni, ker zaradi narave njihove dejavnosti trenutno nimajo potreb po tem kadru.

Zaradi tega tudi v večini sodelujočih podjetij trenutno nimajo potrebe po zaposlitvi okoljevarstvenega tehnika, polovica teh vidi potrebo morda v prihodnje. Le pet sodelujočih je odgovorilo, da se v njihovem podjetju oziroma organizaciji kaže potreba po kompetencah okoljevarstvenega tehnika. Potreba po tem se kaže tudi v javnem sektorju, vendar je žal tam prisotna zapora zaposlovanja. Nekatera podjetja imajo na področju ravnanja z okoljem pogodbo z zunanjim izvajalcem, ki jim nudi strokovno in izvedbeno podporo na področju ravnanja z okoljem.

Potencialno se največje potrebe po zaposlitvi okoljevarstvenega tehnika kažejo na področju ravnanja z odpadki, nato na področju odpadne vode, sledijo področje energetike in zraka oziroma emisij, nato gospodarjenja s prostorom oziroma tlemi, na zadnjem mestu pa je področje pitne in tehnološke vode. Med dodatno navedenimi je tudi področje vodenja sistemov ravnanja z okoljem ISO 14001 in EMAS.

Večina sodelujočih meni, da je poklic okoljevarstvenega tehnika v Sloveniji perspektiven, saj postaja odgovorno ravnanje z okoljem eden bistvenih vidikov v delovanju podjetij in organizacij, odgovorno ravnanje z okoljem pa prinaša tudi finančne koristi. Vse zahtevnejši pa so tudi cilji s strani EU. Potencial je predvsem v večjih podjetjih, kjer je to področje obsežnejše. Prav tako okoljsko področje postaja vse bolj obširno in kompleksno, veliko je administrativnega dela. Potreben je vsakodnevni nadzor in za takšna dela nekatera podjetja vidijo potrebo po kadru s kompetencami okoljevarstvenega tehnika. Srednja in manjša podjetja vidijo možnost predvsem v okoljskem svetovanju zunanjih izvajalcev.

Področja dela, ki bi jih okoljevarstveni tehnik opravljal v podjetju oziroma organizaciji so predvsem področje ravnanja z odpadki, kot je na primer priprava načrta gospodarjenja z odpadki in konkretna organizacija ravnanja z odpadki (ločevanje, spremljanje, organizacija odvozov), tudi priprava promocije in osveščanja, prodaja odpadkov, poročanje o posameznih vrstah odpadkov (odpadna embalaža, odpadna električna in elektronska oprema idr.), obračun okoljske dajatve, potem čiščenje odpadnih vod, nadzor nad porabo tehnološke in pitne vode in podobno. Tudi spremljanje in izpolnjevanje zakonodajnih zahtev s področja okoljske zakonodaje, vodenje sistemov ravnanja z okoljem, sklepanje okoljskih pogodb, organizacija in izvedba okoljskih projektov, pisanje okoljskih novic, planiranje okoljskih stroškov in prihodkov, tudi izdelava ogljičnega odtisa organizacije, zbiranje in analiziranje podatkov s področja okolja ter njihova statistična obdelava idr. Področja dela, ki bi jih opravljal okoljevarstveni tehnik, se razlikujejo glede na osnovno dejavnost podjetja, kot je na primer komunalno podjetje, proizvodno podjetje, storitveno podjetje idr.

Podjetja oziroma organizacije od okoljevarstvenih tehnikov pričakujejo strokovna znanja, kot so ravnanje z odpadki, procesi čiščenja odpadnih voda in meritve emisij snovi v ozračje, poznavanje zakonodaje varstva okolja tako na državni ravni kot na evropski ravni, osnovna znanja s področja kemije, ponekod tudi znanja s področja strojništva, pričakuje pa se tudi spodobnost multidisciplinarnega povezovanja na primer energetskih in logističnih oziroma drugih znanj, ter osnove energetike. Pričakuje se poznavanje sistemov okolja, znanje s področja okoljskih tehnologij, ponekod tudi statističnih metod (predvsem za izvajanje statističnih analiz na področju ravnanja z okoljem) idr. Dobrodošlo pa je tudi znanje tujega jezika, vsaj angleščine. V zadnjih letih je precej intenziven razvoj energetike, zato se vse bolj pričakuje tudi znanje s področja energetike in energetskega upravljanja.

Med sodelujočimi podjetji in organizacijami so le v dveh že sodelovali s šolami s programom okoljevarstveni tehnik, in sicer kot opravljanje obveznega praktičnega izobraževanja dijakov. Pri ostalih tovrstnega sodelovanja še ni, kar je verjetno tudi razlog oddaljenosti šol oziroma kraja bivanja dijakov od podjetij oziroma organizacij.