| Zrak v Sloveniji v letu 2014 | | |
| Leto 2014 je bilo bistveno manj onesnaženo z delci PM10 kot večina preteklih let, ugotavlja ARSO. Dopustno število preseganj dnevne mejne vrednosti je bilo preseženo na merilnih mestih Ljubljana Center in Zagorje ter na dveh merilnih mestih v Celju. Za razliko od nekaterih prejšnjih let dopustno število preseganj dnevne mejne vrednosti ni bilo preseženo na merilnih mestih Hrastnik, Kranj, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Biotehniška fakulteta, Maribor Center, Murska Sobota Rakičan, Novo mesto in Žerjav. Na merilnih mestih Velenje, Nova Gorica, Koper in Iskrba tako v lanskem letu kakor v celotnem nizu meritev po letu 2007 ni bilo prekoračeno dopustno število preseganj dnevnih mejnih vrednosti. | |
Leto 2014 je prvo, ko od začetka meritev na nobenem merilnem mestu, tudi na postaji Ljubljana Center, ni bila presežena letna mejna vrednost za delce PM10. Manjšo onesnaženost zraka v letu 2014 pripisujemo predvsem ugodnejšim vremenskim razmeram v tem letu.
Skladnost s standardi kakovosti zraka za delce PM2,5, za katere je predpisana le letna mejna vrednost, je v specifičnih razmerah Slovenije lažje doseči. Slovenija se s povišanimi ravnmi delcev srečuje predvsem v hladni polovici leta, letno povprečje pa zniža z delci manj onesnažen zrak v topli polovici leta. Od začetka meritev in tudi v letu 2014 na nobenem od štirih merilnih mest mejna vrednost za delce PM2,5 ni bila prekoračena.
Onesnaženost z ozonom ima v nasprotju z onesnaženostjo z delci izrazit regionalni značaj z velikim vplivom čezmejnega prenosa onesnaževal. Podatki meritev ravni ozona kažejo, da Slovenija sodi med bolj onesnažene države v Evropi. Dopustno število prekoračitev ciljne maksimalne 8 urne koncentracije za zaščito zdravja je bilo v zadnjih letih preseženo skoraj na vseh merilnih mestih. Izjema so le merilna mesta pod neposrednim vplivom izpustov prometa, kjer so ravni na omejenem območju nižje. Ravno tako so na reprezentativnih merilnih mestih presežene tudi ciljne vrednosti za zaščito vegetacije. Onesnaženost z ozonom je najvišja na Primorskem, ki je bolj pod vplivom čezmejnega transporta ozona in njegovih predhodnikov in ima bolj ugodne klimatske pogoje za tvorbo ozona z višjimi temperaturami in več sončnega obsevanja. V povprečju pa so v Sloveniji najvišje izmerjene ravni ozona na merilnem mestu na Krvavcu, kar je značilno za postaje v visokogorju.
V letu 2014 so bile ravni ozona nižje kot v preteklih letih. Kot v večini let alarmna urna vrednost ni bila presežena. V letu 2014 pa prvič od začetka rednih meritev ozona v Sloveniji ravni ozona niso presegle opozorilne vrednosti. Dopustno število prekoračitev 8-urne ciljne vrednosti je bilo izmerjeno le na Primorskem in višje ležečih merilnih mestih Krvavec, Kovk, Vnajnarje, Sveti Mohor in Zavodnje. Nižje ravni ozona v letu 2014 so predvsem posledica za tvorbo ozona neugodnega poletja, ki je bilo hladnejše in bolj namočeno kot v zadnjih letih.
Onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom je največja na merilnih mestih izpostavljenih cestnemu prometu, ki je največji vir dušikovih oksidov. Glede na skladnost z mejnimi vrednostmi za dušikov dioksid Slovenija spada med manj onesnažene države Evrope. Čezmerna onesnaženost je bolj izrazit problem večjih mest in aglomeracij. Dnevna mejna vrednost v Sloveniji v letu 2014, kot tudi v preteklih letih, ni bila presežena na nobenem merilnem mestu, prav tako pa letna mejna vrednost.
Po onesnaženosti zraka z benzo(a)pirenom je Slovenija nekoliko nad povprečjem držav Evropske Unije. Ravni so bistveno višje pozimi zaradi neugodnih meteoroloških pogojev in izpustov malih kurilnih naprav. Ravni benzo(a)pirena v urbanem okolju (merilni mesti Ljubljana Biotehniška fakulteta in Maribor Center) sta bili v letu 2014 blizu ciljni vrednosti, medtem ko je bila raven na merilnem mestu Iskrba bistveno nižja.
V letu 2014 je bila na merilnih mestih v Sloveniji izmerjena le ena prekoračitev urne mejne vrednosti za žveplov dioksid, ki je bila zabeležena na merilnem mestu Gaji v Celju. Za vsako merilno mesto pa je dopustno 24 prekoračitev urne mejne vrednosti v koledarskem letu. Izmerjene povprečne dnevne ravni so na vseh postajah precej pod mejno vrednostjo.
Ravni benzena, ogljikovega monoksida in težkih kovin so pod mejnimi oziroma ciljnimi vrednostmi. Povprečna letna raven benzena na merilnem mestu mestnega ozadja Ljubljana Bežigrad in na prometnem merilnem mestu Maribor Center je v letu 2014 znašala manj kot tretjino mejne vrednosti. Najvišja izmerjena raven ogljikovega monoksida se na nobenem merilnem mestu ni niti približala mejni vrednosti. Izmerjene ravni arzena, kadmija, niklja in svinca v PM10 so pod mejnimi oziroma ciljnimi vrednostmi. Nekoliko povišane so le ravni svinca na merilnem mestu Žerjav v Mežiški dolini, kjer je okolje onesnaženo s svincem zaradi dolgoletnega pridobivanja in predelave te kovine. Na tem merilnem mestu je bila raven svinca v zraku v letu 2014 malo pod polovico mejne vrednosti.
