| Trajnostni razvoj v Lidlu Slovenija | | Tanja Pangerl | |
| Trajnostni razvoj postaja del poslovanja že skoraj vsakega večjega podjetja. Trgovske verige niso izjema, saj kupci postajajo vse bolj okoljsko zavedni. Lidlovi standardi kakovosti so velikokrat strožji od slovenske in evropske zakonodaje. Nekatere vrste sadja in zelenjave so s polja na njihovih trgovskih policah v manj kot 24 urah. Kontrola proizvodov poteka skozi celotno dobavno verigo, vse več izdelkov izhaja iz trajnostne pridelave. Nove Lidlove trgovine, prvo takšno so že odprli v Mariboru, se bodo ogrevale z odpadno toploto iz stenskih hladilnih vitrin. V okoljsko odgovorno ravnanje vključujejo zaposlene, v sodelovanju z Ekošolo pa osveščajo tudi najmlajše predvsem glede problematike zavržene hrane. Prakso sonaravnega ravnanja želijo prenesti tudi na potrošnika. Na vprašanja, kako delajo v Lidlu v Sloveniji, je odgovarjalo več oseb z različnih področij, Ajda Pulko, vodja oddelka za zagotavljanje kakovosti, Elvis Testen, koordinator za logistiko, in Marko Kropec, vodja področja tehnične nabave. | |
Kakovost je za vas izjemno pomembna. Kateri kriteriji so v ospredju vaše nabavne verige? Kaj zahtevate od svojih dobaviteljev?
Varnost in zadovoljstvo naših kupcev sta pri nas na prvem mestu, zato pri kakovosti ne sprejemamo kompromisov. Oddelek za zagotavljanje kakovosti pred pričetkom dobavljanja izdelkov skupaj s pooblaščenimi zunanjimi inštituti preveri, ali so izpolnjeni vsi predpisani kriteriji ter standardi kakovosti in varnosti. Končni izdelki so pod stalnim nadzorom s strani priznanih akreditiranih inštitutov. Naši dobavitelji morajo vseskozi zagotavljati doseganje mednarodnih in Lidlovih standardov kakovosti, ki so velikokrat še strožji od slovenske in evropske zakonodaje. Redno opravljamo tudi nenapovedane presoje proizvodnih obratov naših dobaviteljev. Dobavitelji izdelkov v sklopu Lidlovih blagovnih znamk morajo pridobiti mednarodni standard »IFS Food«, ki zagotavlja varnost in kakovost izdelkov na visoki ravni.
Certifikat GLOBAL G.A.P., ki ga morajo pridobiti vsi naši dobavitelji sadja in zelenjave, zagotavlja, da je bila v procesu pridelave zagotovljena dobrobit vseh sodelujočih: zdravje in varnost delavcev ter varstvo okolja, naravnih virov in živali. Pri sadju in zelenjavi skrbimo za optimizacijo in sprotno naročanje, kar pomeni, da sadje in zelenjava v naše trgovine prispeta vsak dan sveža. Nekateri izdelki s polja na naše police prispejo v manj kot 24 urah (zelena solata, cvetača itd.) V okviru našega obsežnega sistema zagotavljanja kakovosti kontroliramo proizvode v celotni dobavni verigi. Blago, ki prispe v naše trgovine iz skladišča za sadje in zelenjavo, takoj pri vstopu v trgovino preverimo z vidika kakovosti in upoštevanja zakonskih določil. Tudi v trgovini blago nenehno preverjamo. V vsaki Lidlovi trgovini odgovorni sodelavec za svežost skrbi, da je v ponudbi le sveže, nepoškodovano blago. V Skupini Lidl smo uvedli tudi poseben interni standard, ki določa, da vsebnost ostankov fitofarmacevtskih sredstev v sadju in zelenjavi ne sme presegati ene tretjine zakonsko določene mejne vrednosti.
Obenem se zavedamo, da trajnostna ponudba postaja vse bolj pomembna. Zato v svojo ponudbo vključujemo vse več izdelkov, ki so pridelani oziroma predelani na trajnostni način. To izkazujemo s certifikati, denimo MSC za trajnostno ribištvo in trajnostne metode ribolova, vse konzerve tunine, ki so na naših policah, nosijo modri logotip »Safe«. Ta označuje delfinom prijazen lov na tuna. Vse bogatejša je naša ponudba ekoloških izdelkov. V redni ponudbi so ekološka čistila W5 ECO, ki nosijo znak Eko marjetice in so izdelana iz sestavin, ki manj obremenjujejo okolje in obenem učinkovito čistijo. Na naših policah je moč najti tudi vse več izdelkov slovenskih proizvajalcev in pridelovalcev, od sveže pečenega kruha, svežega mesa in mesnih izdelkov do mlečnih izdelkov, piškotov, sadja in zelenjave, kisa, olja, kave, sadnega soka ter vod z okusom.
Trgovine so s svojimi sistemi ohlajevanja in ogrevanja precejšen porabnik električne energije. S kakšnimi ukrepi zmanjšujete porabo energije oziroma skrbite za učinkovito rabo energije? Kako v sistem vključujete obnovljive vire energije?
Glavnino Lidlovih trgovin smo v obdobju od leta 2011 pa do letos opremili z energetsko učinkovitimi toplotnimi črpalkami tipa VRV (princip delovanja zrak-zrak) proizvajalca Daikin. Na novem tipu trgovin smo šli še korak dlje – vgradili bomo sistem, ki bo uporabil odpadno toploto iz stenskih hladilnih vitrin. Ta toplota se bo uporabila za ogrevanje poslovalnice, s čimer se bosta poraba električne energije in posledično izpusti ogljikovega dioksida bistveno zmanjšala. Prvo takšno Lidlovo trgovino smo otvorili letos decembra v Mariboru.
V preteklem letu ste v Lidlu izboljšali tudi ravnanje z odpadki in poskrbeli za optimizacijo transportnih poti. S kakšnimi ukrepi vam je to uspelo in kakšni so rezultati?
Na področju ravnanja z odpadki smo v predhodnih dveh letih močno okrepili projekt Zelena poslovalnica. Z njim smo osveščali zaposlene o pomembnosti pravilnega ločevanja odpadkov. Izdelali smo nov koncept za ločevanje odpadkov in nadaljnje ravnanje z njimi, pripravili informativno brošuro za poslovalnice ter vzpostavili sistem monitoringa glede ustreznega ravnanja z odpadki, na podlagi katerega lahko sproti rešujemo nepravilnosti, ki se pojavijo v praksi. Na ta način povečujemo količino zbranih koristnih odpadkov, ki so primerni za nadaljnjo obdelavo. Tako smo leta 2014 v primerjavi z letom 2013 z doslednim ločevanjem zmanjšali količino mešanih komunalnih odpadkov za 26 %.
Na področju optimizacije transportnih poti posvečamo stalno pozornost učinkovitemu transportu, kar pomeni, da je naša težnja prepeljati z enim vozilom ne le čim večje število palet, temveč tudi zagotoviti, da so te palete čim višje. Pri tem zagotavljamo ustrezno sodelovanje med transportno in skladiščno logistiko ter prodajo. Ravno smo v fazi implementacije projekta, ki bo vplival na optimizacijo transporta z izboljšanim procesom naročanja.
Velik del odpadnih snovi predstavlja odpadna embalaža. Kako gledate na uporabo embalaže z vidika trajnostne potrošnje?
Naš zelo pomemben cilj je količino odpadne embalaže zmanjšati, a je ta vseeno neizogiben element pri upravljanju z masnimi tokovi izdelkov. Tudi sami bomo v prihodnjih letih izvajali različne ukrepe za zmanjšanje embalaže izdelkov. Obenem menimo, da je ključno, da se na državni ravni vzpostavi sistem, ki bo omogočal sinergijo med vsemi udeleženci s ciljem optimalne nadaljnje obdelave odpadne embalaže. Vsekakor obstaja na tem področju potencial za izboljšanje stanja.
Katere okoljske dosežke bi izpostavili?
Nekaj smo jih že omenili. Stalne posodobitve trgovin in naprav s ciljem zmanjševanja porabe energetskih virov, Zelena poslovalnica, optimizacija transportnih poti, nenazadnje nova trgovina v Mariboru, ki prinaša zanimive novosti pri zmanjševanju porabe energetskih virov. S slovenskim programom Ekošola smo februarja 2015 pričeli s projektom ozaveščanja o problematiki zavržene hrane. V projekt se je vključilo več kot 30 vrtcev in šol, večina ga je ravno konec novembra tudi uspešno zaključila. Izvedli so analizo zavržene hrane v svoji ustanovi in vpeljali ukrepe, s katerimi so količine uspešno zmanjšali. Med vrtci in šolami, ki so vključeni v program Ekošola, ter tudi našimi sledilci na Facebook strani Lidla Slovenija smo izvedli natečaj Reciklirana kuharija. Želeli smo poudariti, da hrana ni za v smeti in da se tudi že kuhana hrana povečini z malo domišljije da dobro po-uporabiti. V novem šolskem letu se bo naš projekt »Hrana ni za tjavendan« z Ekošolo nadaljeval. Trenutno se jih je prijavilo že več kot 60. Tudi sami na področju zmanjševanja viškov hrane sprejemamo različne interne sistemske ukrepe in skrbimo, da – seveda v skladu z zakonodajo – gre med odpadke čim manj še uporabnih prehranskih izdelkov.
Lidlova pot je trajnostna pot. Kakšna je vaša strategija trajnostnega razvoja? Katere konkretne cilje ste si zadali in koliko samostojnosti ima Lidl Slovenija pri zastavljanju in izvajanju svojih trajnostnih ciljev?
V Lidlu Slovenija smo leta 2013 oblikovali trajnostni koncept Ustvarimo boljši svet, s katerim smo pod eno streho združili različne družbeno odgovorne projekte in etične prakse našega podjetja na področju skrbi za okolje ter zdravja in dobrega počutja zaposlenih, kupcev in širše družbe. Trajnostna pobuda Ustvarimo boljši svet je povezala različne aktivnosti oddelkov na področju družbene odgovornosti – ekologijo, energetsko učinkovitost, ločevanje odpadkov, zmanjševanje ogljičnega odtisa, skrb za zaposlene, promocijo zdravja na delovnem mestu, širjenje ponudbe trajnostnih izdelkov na naših policah in dvigovanje zavesti kupcev o pomenu trajnostne pridelave itd. Obenem želimo s trajnostno pobudo aktivirati naše zaposlene in širšo družbo, nenazadnje naše poslovne partnerje, da pričnejo tudi sami sprejemati bolj družbeno odgovorne odločitve in postajati trajnostno naravnani tako v poslovnem kot zasebnem življenju.
Naš trajnostni koncept Ustvarimo boljši svet ustreza konceptu ter strategiji razvoja družbene odgovornosti na ravni celotne Skupine Lidl. Kot tak je merljiv in primerljiv z drugimi koncepti trajnostnega poslovanja v Skupini Lidl. Koncept upravljanja družbene odgovornosti v Skupini Lidl je določen kot okvir, strategija posameznega Lidla pa se glede na trg in lokalno družbo, v kateri posamezno podjetje deluje, zaradi družbenih in zakonodajnih pričakovanj in zahtev lokalizira. Številne dejavnosti in aktivnosti so določene kot standardi za celotno Skupino Lidl (denimo standardi gradnje, nekateri projekti na kadrovskem področju, standardi kakovosti in varnosti izdelkov ipd.), povečini pa aktivnosti izhajajo iz specifičnih tematik, ki prevevajo lokalno okolje, kjer Lidl deluje.
Kako svoja okoljska prizadevanja in dosežke komunicirate s kupci? Opažate, da ima to pri njih dodano vrednost?
Vsekakor si želimo, da bi nas kupci še bolj kot doslej prepoznali kot družbeno odgovorno podjetje, saj tem temam posvečamo veliko skrb in pozornost. Z njimi komuniciramo preko različnih kanalov, denimo spletne strani www.boljsi-svet.si, preko medijskega partnerstva s portalom Planet Siol.net, preko naših letakov, kjer imamo pogosto posebno stran, namenjeno družbeni odgovornosti v našem podjetju, pa tudi preko družbenih omrežij, še posebej Facebooka.
