Sprejeta bo poslovna politika za obdobje 2016–2020 – 104/105

Nekateri razpisi Eko sklada so še odprti, kar pomeni, da še niste porabili vseh sredstev za leto 2015. Kaj kaže bilanca porabljenih sredstev za kredite in subvencije, za katere vloge jih je šlo največ in kakšno je bilo zanimanje med prosilci – občani, pravnimi osebami in občinami?

Eko sklad si prizadeva potencialnim investitorjem kontinuirano zagotavljati ugodna kreditna sredstva za financiranje okoljskih naložb. Kreditiranje občanov v letu 2015 poteka podobno kot lani. Večina občanov koristi možnost najema kredita in nepovratnih sredstev za naložbe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije. Gre za naložbe, ki izpolnjujejo vse pogoje obeh javnih pozivov. Največ kreditnih sredstev je bilo občanom odobrenih za vgradnjo toplotnih črpalk in za toplotno izolacijo fasad. Kreditiranje občin in drugih pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in zasebnikov poteka v manjšem obsegu, kot smo načrtovali.

Kako je s subvencijami?

Nepovratne finančne spodbude so na podlagi letošnjih javnih pozivov še na voljo. Za naložbe občanov v eno in dvo stanovanjskih stavbah in posameznih stanovanjih je bilo doslej dodeljenih 7,3 mio EUR nepovratnih sredstev. Od tega največ za vgradnjo toplotnih črpalk za centralno ogrevanje (26,7 %), za toplotno izolacijo fasad starejših stanovanjskih stavb (21,5 %) in za vgradnjo kurilnih naprav za centralno ogrevanje na lesno biomaso (13,8 %). Za skupne naložbe energijske prenove večstanovanjskih stavb je bilo odobrenih 5,4 mio EUR nepovratnih sredstev, od tega skoraj 94 % za toplotno izolacijo fasad. Višje nepovratne finančne spodbude Eko sklad dodeljuje za naložbe občanov v starejših stanovanjskih stavbah na degradiranih območjih. Skupaj je bilo dodeljenih 5,6 mio EUR nepovratnih sredstev, v tem največ za toplotno izolacijo fasad (80 %) večstanovanjskih stavb.

Nepovratne finančne spodbude so na voljo tudi za električna vozila občanov in pravnih oseb. Od razpisanih 500.000 EUR za občane je bilo doslej dodeljenih 59 spodbud za skoraj 247.000 EUR, od 2 mio EUR razpisanih nepovratnih finančnih pomoči za pravne osebe pa 516.000 EUR.

Denar torej ostaja. Kritike na račun Eko sklada pred vašim imenovanjem so se nanašale predvsem na velike zaostanke pri reševanju vlog za kreditiranje in subvencioniranje. Kaj boste uspeli narediti do konca leta in kje so glavni vzroki za zamude? Koliko vpliva na zamude kadrovska podhranjenost?

Glavni vzrok za zamudo je bilo takoj po objavi javnega poziva 29SUB-OB15 (meseca aprila 2015) veliko število prejetih vlog. V mesecu dni smo prejeli več kot 4.000 vlog, kar je polovica do sedaj prejetih vlog. Za občane namreč od julija 2014 do konca aprila 2015 ni bilo na voljo nepovratnih sredstev. Pri obravnavi vlog trenutno zamujamo predpisani rok le pri obravnavi vlog na omenjenem javnem pozivu. Občane preko spletne strani tedensko obveščamo o podatkih glede obdelave vlog. Pri vseh ostalih javnih pozivih se prejete vloge obravnavajo tekoče. Nepovratne finančne spodbude upravičencem, ki so že prejeli odločbo o dodelitvi pravice do nepovratne finančne spodbude in ki predložijo pravočasno in pravilno dokumentacijo o zaključku naložbe, izplačujemo v roku, ki je bistveno krajši od pogodbeno dogovorjenega. Vem, da so zamude izziv in odgovornost. Prizadevali si bomo skrajšati čas obdelave vlog tudi s kadrovsko okrepitvijo. Storili bomo vse, da bodo v prihodnje javni pozivi objavljeni pravočasno, tako da bo med zaprtjem starega javnega poziva in začetkom novega javnega poziva za iste okoljske naložbe poteklo čim manj časa.

Za vodstvo sklada je bilo več kandidatov. S katerimi deli vašega programa ste prepričali nadzornike? Katere spremembe v delu in politiki sklada se vam zdijo nujne?

To je vprašanje bolj za nadzornike, ne zame. Vendar vseeno. Pri delu in politiki Eko sklada je ključno, da so javni pozivi objavljeni takoj po novem letu. Še bolje, da sploh niso prekinjeni in da trajajo več let. Glede na to, da ja Vlada RS iz dveh virov zagotovila dovolj sredstev za celovite energetske prenove in za zmanjševanje izpustov v zrak, bomo zagotovili, da javni pozivi na koncu leta 2016 ne bodo prekinjeni. To je zlasti pomembno pri investicijah v celovito energetsko prenovo, ki so dražje in tudi v izvedbenem smislu bolj kompleksne.

Eko sklad bo v prihodnosti potencialnim investitorjem in drugim zainteresiranim nudil več podpore pri informiranju o novih tehnologijah in tudi pri sprejemanju odločitev za investicijo. Pri občanih se bo to prednostno izvajalo s pomočjo energetskih svetovalcev, ki so podaljšana roka Eko sklada v skoraj petdesetih slovenskih občinah.

Eko sklad izvaja politiko MOP in MzI, njegov program potrjuje vlada. Več strokovnih mnenj je, da bi morali v snovanje programa in odločitev, na primer o subvencioniranju in kreditiranju, povabiti širši krog strokovnjakov. Ali se vam ne zdi, da bi takšna transparentnost in sodelovanje dala skladu večjo kredibilnost? Ali pa ministrstvom.

Eko sklad je odprt za vse strokovne pobude, ki bi lahko izboljšale obseg in kvaliteto investicij, izvedenih s pomočjo dodeljenih spodbud. Na podlagi takih pobud bo v letu 2016 v javnem pozivu za celovito energetsko prenovo večstanovanjskih stavb vključeno določilo, da mora biti del vloge za spodbudo Projekt za izvedbo del. Določajo ga predpisi s področja graditve objektov ne glede, ali je za samo investicijo potrebno gradbeno dovoljenje ali ne.

Tisti, ki spremljajo delo sklada, se vprašujejo, zakaj se ne merijo učinki spodbud, ki jih podeljujete. Vaš komentar?

To ne drži. Eko sklad spodbuja samo naložbe z merljivimi okoljskimi učinki tako pri kreditiranju kot pri dodeljevanju nepovratnih finančnih spodbud. Pri kreditiranju okoljskih naložb so to učinki, ki so izkazani v zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in drugih škodljivih emisij v zrak. Potem v količini energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije. V zmanjšanju emisij v vode, v zmanjšanju porabe vode. V povečanju ločenega zbiranja odpadkov, v količini zamenjane azbestne strešne kritine. Pri nepovratnih finančnih spodbudah pa so učinki spodbujanih naložb izkazani v manjši rabi energije in posledično zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Za izračun teh učinkov se uporablja Pravilnik o metodah za določanje prihrankov energije (Ur. l. RS, št. 67/2015). Eko sklad poroča o doseženih okoljskih učinkih pristojnima ministrstvoma in v letnem poročilu o poslovanju Eko sklada v posameznem letu. Moj komentar je, da »tisti, ki spremljajo delo sklada«, to počnejo precej površno.

Kakšna bo politika kreditiranja in subvencioniranja sklada v prihodnjih dveh letih? Podjetja pravijo, da je za njihovo poslovanje nujna predvidljivost, podatek, na kakšna sredstva lahko računajo v določenem obdobju?

Politika kreditiranja in subvencioniranja v posameznem letu se določi v vsakokratnem poslovnem in finančnem načrtu Eko sklada. Eko sklad kot izvajalec politike, ki ju oblikujeta ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, in ministrstvo, pristojno za energijo, pri pripravi poslovnega načrta upošteva usmeritve obeh omenjenih ministrstev in strateških dokumentov. To so dokumenti s področja varstva okolja in učinkovite rabe energije ter rabe obnovljivih virov energije. Eko sklad si prizadeva, da so ugodna kreditna sredstva ves čas na voljo investitorjem okoljskih naložb, občanom in pravnim osebam. V prihodnje bo več sredstev tudi za nepovratne finančne spodbude za ukrepe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije, ki naj bi zadoščala za potrebe potencialnih investitorjev.

Eko sklad bo pripravil, Vlada RS pa bo v začetku leta 2016 sprejela Poslovno politiko Eko sklada za obdobje 2016 – 2020. V poslovni politiki bo določen okvir za dodeljevanje spodbud Eko sklada, ki bo potencialnim investitorjem zagotavljal pravočasne informacije, kar bo lahko vplivalo na odločitev o investiciji.

Fokus politike sklada je torej znan. URE in OVE sta prednostni področji. To med drugim opredeljuje tudi EZ. Kako se bo to kazalo v politiki sklada? Veliko kritik je bilo, da je sklad financiral ogrevanje na lesno biomaso in solarno energijo. V prvem primeru naj bi šlo za rešitve, ki niso upoštevale zahteve po zmanjševanju onesnaženja zraka, pri solarni energiji pa je država financirala uvoz komponent, namesto da bi spodbudila domače zelene tehnologije in zelene izdelke?

Spodbujanje ukrepov učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije izhaja iz sprejetih predpisov države na tem področju. Upoštevajo se usmeritve Nacionalnega akcijskega načrta za energetsko učinkovitost za obdobje 2014–2020, Akcijskega načrta za obnovljive vire energije za obdobje 2010–2020 in Dolgoročne strategije za spodbujanje naložb energetske prenove stavb, pa tudi program porabe Sklada za podnebne spremembe. Slovenija ima sprejete visoke cilje na področju obnovljivih virov energije. Do leta 2020 moramo doseči 25 % delež obnovljivih virov energije v bruto končni rabi. Za dosego tega cilja je potrebno spodbujati vse vrste obnovljivih virov energije. Tako za ogrevanje kot za proizvodnjo električne energije.

Eko sklad bo tudi v letu 2016 spodbujal vgradnjo učinkovitih kotlov na lesno biomaso, spodbude pa bodo, tako kot v letu 2015, prilagojene programom za varstvo zraka. Ti so sprejeti za občine, kjer onesnaženje s prašnimi delci predstavlja problem. Spodbud za vgradnjo kotlov na lesno biomaso v teh občinah tako ne bo mogoče pridobiti na območjih, kjer je s strani občine določen prednostni način ogrevanja.

Za kakšen nesporazum gre pri Pravilniku o metodah za izračune prihrankov energije, na katerega opozarja podjetje Kronoterm, ki izdeluje, po testiranjih v Švici, najboljše toplotne črpalke v Evropi?

V kolikor se vprašanje nanaša na spodbujanje naložb v toplotne črpalke za pripravo sanitarne tople vode, naj omenimo, da bo v prihodnjem letu višja spodbuda dodeljena za naložbe v kurilno napravo za centralno ogrevanje na lesno biomaso, in sicer na sekance, pelete ali polena ter za peč (kamin) na pelete, če bo ogrevalni sistem vključeval vgradnjo toplotne črpalke za pripravo sanitarne vode.

Taki kompleksni sistemi, ki zagotavljajo učinkovito proizvodnjo toplote iz obnovljivih virov energije tako za ogrevanje kot za pripravo tople vode, so skladni s temeljno usmeritvijo Dolgoročne strategija za spodbujanje naložb energetske prenove stavb. Gre za celovito energetsko prenovo.