Država bo z razvojnimi ukrepi financirala zeleno rast podjetij – EOL 104/105

Razlogi za spodbujanje krožnega gospodarstva niso samo okoljski. Gre tudi za doseganje gospodarskih in socialnih ciljev v obliki novih, kvalitetnih zaposlitev. Ponovna uporaba stranskih proizvodov in odpadkov, preoblikovanje, recikliranje, uporaba obnovljivih virov – vse to so poti za povečevanje učinkovitosti in zniževanje stroškov podjetij. Študije, ki jih je izvedla Evropska komisija, so pokazale, da bi z učinkovitejšim ravnanjem z odpadki, oblikovanjem, recikliranjem ter podobnimi ukrepi evropska podjetja na leto lahko privarčevala do 600 milijard evrov.

Gre torej za drugačen pristop in poslovni model, ki se zdi tako logičen, da številni projekti v podjetjih, ki se danes izvajajo in jih lahko označimo kot projekti krožnega gospodarstva, ne izhajajo iz teh ambicij, temveč preprosto iz ambicij dobrega poslovanja.

Veliko podjetij se namreč zaveda, da zaloge surovin kopnijo. Kitajska naj bi imela v lasti več kot 80 % tega, kar je še ostalo. Kot rezultat pomanjkanja surovin naraščajo njihove cene. Cene bakra so se na primer samo v zadnjih nekaj letih povišale za trikrat. Ob tem nastaja ogromno odpadnega bakra v raznih elektronskih napravah in drugih odpadkih, ki se zbirajo v odlagališčih. Iz tega izhaja gospodarska težnja za obnovitev in ponovno uporabo surovin, ki je v tem trenutku močnejša kot kdajkoli prej.

Pri tem je izredno pomemben vidik eko dizajna. Svetovni gospodarski forum ocenjuje, da 90 % potrošniških izdelkov postane odpadek v 6 mesecih od dneva nakupa. S tem nastajajo ogromni pritiski na okolje. Danes se čedalje več ljudi in podjetij zaveda, da se v odpadkih skriva bogastvo surovin, ki jih je mogoče ponovno uporabiti. Zato morajo biti izdelki zasnovani tako, da jih je možno preprosto razstaviti in ločiti na posamezne komponente, ki lahko ponovno služijo kot vhodni material. To je osnovno vodilo eko dizajna.

Znano je, da se v razvojni fazi opredeli v povprečju 70–80 % vseh vplivov na okolje v povezavi z nekim izdelkom in njim pripadajočimi stroški. Potem ko je zaključena glavna zasnova in je določena potrebna tehnologija, ostanejo le še majhne možnosti za izboljšave. S poslovnim modelom, ki upošteva načela ekodizajna že v fazi raziskav, razvoja in inovacij, iščemo načine, s katerimi se vplivi izdelkov na okolje minimizirajo. Rezultat sistematičnega pristopa okoljskega oblikovanja naj bi bili takšni izdelki, ki v svojem življenjskem ciklu kar v najmanjši meri obremenjujejo okolje.

V veliko pomoč so poslovni modeli, ki upoštevajo modularnost. To pomeni, da so izdelki sestavljeni iz posameznih komponent, ki se jih lahko poljubno sestavlja, kombinira, zamenja. Torej ni potrebe po zavrženju celega izdelka, temveč lahko spreminjamo posamezne dele – ali zato, ker se pokvarijo, ali pa zato, ker nam, ki smo pač del potrošniške družbe, preprosto niso več všeč.

Posodabljanje gospodarstva se mora usmeriti v večje energetske in snovne učinkovitosti. Z večjo učinkovitostjo pri vhodnih virih (energija, surovine) se blaži probleme naraščanja cen surovin, uvozne odvisnosti in stroškov odlaganja odpadkov. Ključna naloga države je torej, da preko različnih razvojnih ukrepov lajša dostop do financiranja gospodarstva in spodbudi nove investicije za zeleno rast.

Do sedaj za projekta evropske kohezijske politike v okviru MGRT ni bilo posebnih finančnih ukrepov namenjenih za spodbujanje zelene rasti. Vendar je velika večina razpisov za spodbujanje raziskav, razvoja in inovacij in za spodbujanje konkurenčnosti MSP imela med merili za oceno projektov tudi vpliv projekta na okolje. Podprti so bili mnogi projekti, ki so prispevali k zeleni rasti npr. v okviru razvojnih centrov, centrov odličnosti in kompetenčnih centrov. Na voljo so bili (nekateri so še vedno) tudi finančni instrumenti (posojila, garancije), ki so jih ponujali Eko sklad, SID banka in Slovenski podjetniški sklad.

Kot priprava na finančno perspektivo EU 2014–2020 je bila v letu 2013 sprejeta Slovenska industrijska politika (SIP), v kateri je navedeno, da je potrebno poiskati nove vire za rast gospodarstva na osnovi koncepta pametne specializacije. Nove vire za rast predstavljajo odgovori na družbene izzive (okoljsko-energetski izziv, trajnostna mobilnost, skrb za zdravje, povezano s staranjem prebivalstva in samooskrbo) z uveljavitvijo nove paradigme razvoja, izhajajoče iz konceptov zelene rasti (OECD), zelenega gospodarstva (UNEP) in snovno učinkovite ter nizkoogljične družbe (EK), ki temeljijo na izboljševanju učinkovitosti namesto na porabi prostora, surovin in energije.

Pred kratkim je bila sprejeta tudi Strategija pametne specializacije, katere krovna vizija je strateška usmerjenost v trajnostne tehnologije in storitve za zdravo življenje, ki naj Slovenijo umestijo kot zeleno, aktivno, zdravo in digitalno regijo z vrhunskimi pogoji za ustvarjanje in inoviranje, usmerjeno v razvoj srednje in visoko tehnoloških rešitev na nišnih področjih.

Strategija pametne specializacije je definirala naslednja prioritetna področja, kamor bodo usmerjena vlaganja na področju raziskav, razvoja in inovacij v finančni perspektivi 2014–2020:

1. Zdravo bivalno in delovno okolje
–  Pametna mesta in skupnosti
–  Pametne zgradbe in dom z lesom

2. Naravni in tradicionalni viri za prihodnost
–  Mreže za prehod v krožno gospodarstvo
–  Trajnostna pridelava hrane
–  Trajnosti turizem

3. (S)Industrija 4.0
–  Pametne tovarne
–  Medicina
–  Mobilnost
–  Materiali (kot končni produkti).

Na področju raziskav, razvoja in inovacij je skupno na razpolago okoli 461 mio EUR evropskih sredstev. Nosilni ministrstvi, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, že pripravljata prve razpise za ta namen. Med njimi je skupni razpis obeh ministrstev, ki bo podprl raziskovalno-razvojne projekte v fazah industrijskih raziskav in eksperimentalnega razvoja. Poleg tega pripravljamo tudi javni razpis v okviru programa EUREKA, kjer se sofinancira skupne mednarodne raziskovalno razvojne projekte podjetij. Oblikujejo se tudi strateška partnerstva na posameznih prioritetnih področjih uporabe.

Poleg tega bodo za spodbujanje zelene rasti na voljo sredstva na področju konkurenčnosti malih in srednje velikih podjetij, predvsem za spodbujanje večje snovne in energetske učinkovitosti podjetij. Za ta namen bo na voljo 90 mio EUR evropskih sredstev (tako povratnih kot nepovratnih). Del tega bo namenjeno krepitvi lesno-predelovalne panoge (50 mio EUR).

Tudi Evropska komisija daje velik poudarek spodbujanju nizkoogljičnega gospodarstva in učinkovite rabe virov, za kar so na voljo precejšnja nepovratna sredstva v okviru programa Obzorje 2020.

Pred kratkim je bil sprejet Okvirni program za prehod v zeleno gospodarstvo (OP ZG), katerega nosilec je Ministrstvo za okolje in prostor. Namen je pospešiti proces povezovanja znanja ter doseganja konsenza glede vizije, da je zeleno gospodarstvo strateška usmeritev države. Ta usmeritev sledi strateškim dokumentom Evropske unije ter hkrati odgovarja na globalne izzive, kot so rast prebivalstva, slabšanje stanja okolja in pomanjkanje virov.

Hkrati je potrebno omeniti, da je Evropska komisija v začetku decembra izdala novo komunikacijo o krožnem gospodarstvu (prvotna komunikacija je izšla 2. 7. 2014, vendar je bila umaknjena, ker naj bi bila preveč osredotočena na odpadke).

Usmeritve prihodnjega razvoja so torej podane, želja MGRT pa je, da bi v tem okviru lahko podprli čim več kakovostnih projektov ter da bi se ponovno izkazalo in potrdilo, da so inovacije ključ do razvoja, tudi do razvoja zelenega, krožnega gospodarstva.