Prevozi do letališč | Urška Košenina |
 
S problemom prevoza na letališče se srečuje vsak, ki uporablja letalski promet. Ustanovitelji podjetja GoOpti so se odločili priti zadevi do dna. Danes je GoOpti platforma, ki povezuje potnike in prevoznike. Med destinacijami imajo vedno več sosednjih letališč, kot franšiza so se v lanskem letu razširili na Hrvaško. Obeta se nov regijski center v Italiji, ki bo povezoval italijanska mesta in letališča. Z združevanjem potnikov v eno prevozno sredstvo zmanjšujejo vnos CO2 v okolje, testirajo pa tudi predelan električni avto, kot je povedal Marko Guček, generalni direktor podjetja, in tako le potrdil njihovo zeleno mobilnost.
 
Marko Guček

Marko Guček

Kako se je začela vaša zgodba o uspehu ali kje je nastala ideja o prevozih na letališče?

Idejo smo začeli razvijati leta 2008, ko sva s Tomažem Lorenzettijem sodelovala v potovalni agenciji Uniglobe, specializirani za poslovna potovanja. Že takrat smo od tujih turistov, pa tudi od poslovnih potnikov dobivali vedno več povpraševanj po nizkocenovnih letih z okoliških letališč, kot so letališča v Trstu, Benetkah in Zagrebu, saj so cenovno ugodnejši od letov iz Slovenije. A težava je bila v prevozu do teh letališč. Na trgu so sicer že obstajali lokalni prevozniki, a niso ponujali zanesljivih prevozov oziroma so cene prilagajali povpraševanju. Tako se je lahko tudi zgodilo, da so prevoz tik pred zdajci odpovedali, zato potniki niso zagotovo vedeli, ali bodo sploh prišli pravočasno na letališče.

Kakšni so bili začetki in kdo vas je finančno podprl pri realizaciji projekta?

Želeli smo najti profesionalno rešitev, ki bi bila res zanesljiva in časovno prilagodljiva, hkrati pa bi pocenila stroške potovanj. Tako smo se domislili poslovnega modela za cestne prevoze, ki so zagotovljeni in se prilagajajo finančnim in časovnim omejitvam potnikov. Celoten koncept GoOpti je pravzaprav temeljil na razvoju neke vrste tržnice za posredovanje prevozov med potniki (povpraševalci) in prevozniki (izvajalci). Ampak GoOpti smo zagnali v času gospodarske krize. Drugim prevoznikom se je zdel naš model preveč tvegan, da bi vozili za nas, saj smo garantirali prevoz tudi le za enega samega potnika v vozilu, cena pa se po nakupu ni spreminjala, kar je bil za prevoznika velik riziko, sploh na daljših razdaljah. Tako smo bili primorani kupovati lastna vozila in prevoze opravljati sami. In namesto posrednika prevozov smo postali izvajalec.

Začetki so bili seveda težki, začeli smo z enim samim kombijem, kapital za ustanovitev podjetja pa smo ustanovitelji – jaz z dvema sodelavcema, zbrali sami in štartali povsem z nule. Na srečo so se nam stroški začeli hitro pokrivati, po treh mesecih smo že ustvarjali dobiček in hitro večali tudi vozni park.

Posebno marketinško vrednost pri vašem poslovanju daje kvalitetno izdelana spletna stran, ki poda vse podatke tako vam kot uporabniku. Katere elemente spletne strani ste želeli poudariti?

Predvsem je ključna ideja in način, kako je mogoče predstaviti, ponujati in izvajati tip prevozov, ki do sedaj ni obstajal. Tu smo se zgledovali po delovanju hotelske industrije in letalskih prevoznikih, a dejansko smo morali iznajti povsem nov model prevoza. Unikatnost torej ne temelji na spletni strani, ki je pravzaprav le nujen vmesni člen med nami in potniki, ampak na načinu delovanja, poslovnem modelu in samem konceptu. To je naša inovacija.

Prva spletna stran, ki je začela delovati poleti 2011, je bila narejena v Indiji in to zelo poceni, a je njeno vzdrževanje oteževala predvsem oddaljenost programerjev in problemi s komunikacijo. Pogovarjali smo se po Skypu in celo obiskali Indijo, da smo se lahko kaj dogovorili. Pri izdelavi nove spletne strani in zalednega sistema smo se tako odločili za slovenske izvajalce, podjetje Abelium, kjer je bilo sodelovanje veliko lažje.

Kje so bile največje težave?

Največja težava pri izdelavi spletne strani je bila ravno v tem, kako čim bolj jasno, logično in razumljivo predstaviti naše storitve tudi tistim, ki stran obiščejo prvič in nas sploh ne poznajo.

Poudarek je bil na boljšem in uporabniku prijaznejšem sistemu za nakup prevozov. Uporabnik hoče vedeti, ali so izbrane ure skladne z odhodi in prihodi letal, ob sistemu omogoča izbiro prtljage in otroških sedežev, pobiranje na domu, na primer. Predstavili smo tudi okno fleksibilnosti, s katerim kupec na podlagi svojih časovnih omejitev prilagaja ceno prevoza – bolj kot je časovno prilagodljiv, ceneje lahko potuje. Nekaterim potnikom namreč ni težko priti na letališče malo prej, če s tem prihranijo nekaj denarja. Hkrati smo potniku omogočili, da v portalu mojOpti kupljene prevoze pregleduje, dodaja prtljago in prevoz tudi prekliče, predstavili smo programe ugodnosti za zveste potnike, pred časom pa je zaživel tudi GoOpti blog z uporabnimi novicami in promocijami.

Kako se je prilagodila logistika prevozov? Kako je reagiral trg?

Naš poslovni model spreminja definicijo prevoza, saj se prevozi prilagajajo povpraševanju in časovnim omejitvam. Potnike združujemo v različna vozila (osebne avtomobile, kombije, avtobuse), vsak prevoz zagotovimo in cen po nakupu ne spreminjamo.

S septembrom smo končno uresničili našo vizijo, da smo pravzaprav platforma, ki povezuje potnike in prevoznike, saj smo nehali biti prevoznik. GoOpti prevoze sedaj izvajajo licencirani domači prevozniki z lastnimi vozili. Trenutno sodelujemo z več kot 50 prevozniki, imamo 5 slovenskih franšiz in eno na Hrvaškem. Pri vstopu na trg smo imeli sicer težave, saj so nas prevozniki dojemali kot konkurenco, sedaj pa z mnogimi uspešno sodelujemo in tako skupaj spodbujamo razvoj industrije.

Katere so vaše destinacije in katera letališča boste še poskušali doseči z GoOpti iz Slovenije?

Naše najuspešnejše destinacije so Benetke, Trst, Milano, Zagreb, pa tudi Dunaj in München, iz Slovenije tako že vozimo na večino bližnjih letališč in smo teritorij pretežno že pokrili. Trenutno analiziramo možnosti odprtja relacij tudi do letališč v Reki, Budimpešti in Pulju, a zaenkrat ostaja le pri analizah. Sedaj je naš cilj predvsem širjenje na tuje trge in odpiranje regijskih centrov GoOpti izven Slovenije.

Lansko leto ste se razširili tudi na Hrvaško. Kako so se tamkajšnji prebivalci navadili na vaše storitve?

Na Hrvaškem je GoOpti zaživel počasneje kot v Sloveniji, vendar se število potnikov konstantno povečuje, največ ljudi pa potuje iz Zagreba v Ljubljano, Trst in Benetke ter obratno. Počasi tudi na Hrvaškem ljudje spoznavajo, da so le nekaj ur stran od letališč, ki nudijo precej ugodnejše lete od lokalnih letališč in tudi več mednarodnih povezav. Odkar smo sklenili sodelovanje tudi z Adrio Airways, pa je še posebej poskočilo število potnikov na relaciji Zagreb – Ljubljana, saj je GoOpti prevoz Zagreb – Ljubljana vključen v Adriine letalske vozovnice iz Zagreba.

Nameravate širjenje nadaljevati in kam?

To jesen smo zavihali rokave tudi v Italiji, kjer odpiramo regijski center za prevoze med Italijo in Slovenijo in znotraj Italije – torej med italijanskimi mesti in letališči. Nove relacije bodo predvidoma med Trstom ter tržaškim in beneškim letališčem, med Padovo in Verono ter Benetkami in Milanom. V prihodnje so za nas zanimive še Poljska, Avstrija, Nemčija in Španija.

Kako velik je vozni park in kaj obsega?

Vseh vozil, ki se uporabljajo za GoOpti prevoze, je več kot 180, predvsem so to minibusi (kombiji), pa tudi avtobusi in osebna vozila.

Kakšen poudarek dajete zeleni logistiki in trajnostnemu razvoju?

Z združevanjem potnikov že sedaj zmanjšujemo CO2 emisije in vpliv na okolje, saj smo na podlagi anket, ki jih izvajamo med našimi potniki, ugotovili, da bi večina v primeru, če ne bi potovala z GoOpti, izbrala prevoz z lastnim vozilom. Tako smo izračunali, da eno naše vozilo v povprečju nadomešča sedem osebnih vozil! Na cesti je tako 57.600 vozil manj in za kar 64.000 ton manj izpustov CO2.

Hkrati intenzivno iščemo rešitve za električno vozilo, ki sicer do sedaj še ne pride v poštev, saj prevoze večinoma opravljamo na daljših razdaljah. Trenutno testiramo vozilo, ki smo ga eksperimentalno predelali v popolnoma električno vozilo. V tem vsekakor vidimo potencial za prihodnost, saj bi električna vozila močno znižala naše stroške, hkrati pa je rešitev trajnostna in okolju prijazna.