| Reciklažna industrija | | |
| Ali postaja reciklaža izhodišče krožnega gospodarstva? Še ne. To je ugotovitev reciklažne industrije. Nekaj sprememb – kazalcev navzgor v poslovanju podjetij, ki so pri GZS povezani v Sekciji zbiralcev in predelovalcev kovinskih in nekovinskih odpadkov, je Jure Fišer, predsednik sekcije, razgrnil na tradicionalni konferenci reciklažne industrije. Ali je to že dober obet za prihodnje leto, ni mogoče trditi, saj je še preveč neznank. Vendar so se predlanski minusi pri poslovnem izidu dejavnosti, pri EBITDA in pri čistem izidu spremenili v pluse. Poslovni prihodki in število zaposlenih pa še vedno padajo. Leta 2011 je reciklažna industrija zaposlovala 2001 delavcev, lani le še 1797. Poslovni prihodki so od 571.385.401 € zdrsnili na 501.880.832 €. | |
Primerjava s komunalnimi dejavnostmi je aktualna zato, je menil Jure Fišer, ker so na predlanski konferenci sprejeli naslednji sklep: Država mora zagotoviti, da centri za ravnanje z odpadki, ki so financirani iz evropskih sredstev, ne bodo opravljali tržnih dejavnosti, saj gre za nedovoljeno državno pomoč.
Država se na to zahtevo še ni odzvala. Tabela o poslovanju izvajalcev javnih služb v letu 2014 pa kaže zelo spodbudno sliko. Po vseh ključnih kazalcih komunale poslujejo dobro. Tabela je zgovorna.
Podjetja v reciklažni panogi želijo s to primerjavo predvsem pokazati, da je upravičena njihova zahteva, naj komunalci ne opravljajo tržnih dejavnosti, ki jih ne smejo.
A le slab posluh države za položaj reciklažne industrije je tisti, ki vzbuja pesimizem v branži. Jure Fišer je opozoril na težave največjih evropskih igralcev (Scholtz, Alba in drugi), podjetja v Sloveniji poslujejo z nizkimi maržami, k temu pa svoj delež prispeva padanje cen strateških surovin. Nizanje marž in slabša profitabilnost branže sestavlja negativno spiralo, na katero se obeša še en izziv – tudi v Sloveniji bo vse manj odpadkov. Alternativa odpadnim surovinam je najbrž proizvodnja primarnega jekla in železove rude tudi zaradi njenih nizkih cen in nizkih cen energentov.
Eno izmed bistvenih vprašanj je, ali bo Slovenija ostala predvsem zgodba javnega sektorja ali pa bo, tudi s spodbudo nedavnega Industrijskega manifesta GZS, spremenila odnos do razvoja industrije. Industrija zdaj izvozi več kot leta 2008, zato je toliko bolj upravičena, da je industrijska politika mnogo bolj pozorna do iskanja odgovorov na okoljske, energetske in inovacijske izzive gospodarstva. Tudi reciklažne industrije, ki je med temelji krožnega gospodarstva. Vendar konkretnih spodbud ni deležna.
Na konferenci reciklažne industrije v Laškem so sprejeli naslednje sklepe:
- Želimo stabilen pravni okvir, ki bo branži omogočil investiranje v potrebne tehnološke zmogljivosti za doseganje okoljskih ciljev in zagotavljal pričakovano donosnost.
- Država mora zagotoviti, da centri za ravnanje z odpadki, ki so financirani iz evropskih sredstev, ne bodo opravljali tržnih dejavnosti, saj gre za nedovoljeno državno pomoč.
- Poenotenje meril za vse zbiralce odpadkov, tako za izvajalce javnih služb kot za ostale zbiralce.
- Država mora zagotoviti uravnotežen dialog z vsemi deležniki (tudi iz gospodarstva) pri pripravi strategije in zakonodaje.
- Država mora zagotoviti sistemske okvirje za zmanjšanje črnega trga na področju ravnanja z odpadki (liberalizacija dejavnosti).
Z zanimivimi razpravami in predavanji so na konferenci sodelovali Marjan Mačkošek (GZS, Štore Steel), Jernej Vernik (Energy and Climate Change Manager Eurometaux Bruselj), Marjana Drolc (SIJ), Zvone Banko (Talum), Slavko Dvoršak, Dejan Zver (Gorenje Surovina), Janez Navodnik (GIZ Grozd Plasttehnika) in drugi.
