Največ vlaganj v oskrbo z vodo in ureditev kanalizacije – EOL 103

V zadnjih letih ste v občini vložili precej sredstev v komunalno infrastrukturo, zlasti v oskrbo s pitno vodo. Katere naložbe so bile najzahtevnejše in kako ste sfinancirali projekte?

Rezultatov se ne da prikazati le z rastjo prihodkov. Uspehe smo v podjetju s 60 zaposlenimi dosegli s kapitalom, ki niso številke. Mislim na vsakega zaposlenega, ki za realizacijo poslovnih ciljev vlaga vso potrebno energijo, hkrati pa se razvija kot osebnost, ki je predana svojemu delu. Projekti na področju komunalnih dejavnosti so bili v večji meri odvisni od investicijske dejavnosti Občine Sevnica. Naj izpostavim izgradnjo in povezavo vodovodnih sistemov na območju desnega brega Save, od Šentjanža do Studenca, ter Rehabilitacijo in izgradnjo vodovodnih sistemov na območju občine Sevnica (Sevnica, Zabukovje, Blanca) z vključitvijo novega vodnega vira Podskalica v krajevni skupnosti Zabukovje. Z letom 2010 je začela redno obratovati Čistilna naprava Sevnica, ki je skupaj z izgradnjo kanalizacijskega sistema pomemben investicijski projekt za zagotavljanje čiščenja odpadnih voda z območij mesta Sevnica, Boštanj, Dolenji Boštanj, Radna in Log. Na seznamu naših izvedenih projektov so tudi kanalizacijski sistemi v občini Sevnica, rastlinski čistilni napravi Bazga in Lisca ter tudi projekt kanalizacijski sistem in čistilna naprava Orehovo.

V prenovo kanalizacijskih sistemov ste torej precej vlagali. Nova Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode je vzbudila veliko zanimanje predvsem zato, ker so se občine in komunalna podjetja zavedala težav pri uvajanju malih čistilnih naprav. Kako ocenjujete sedanje rešitve o podaljšanih rokih uvedbe in kako ste v Sevnici pristopili k umestitvi malih čistilnih naprav? Koliko so v uporabi greznice?

Sprememba Uredbe je pričakovana. Tudi nujna je za izvedbo ciljev in standardov, povzetih po direktivi EU. Pričakovana zato, ker do prvotno predvidenih rokov občine ne bi uspele realizirati vseh investicij v infrastrukturo odvajanja in čiščenja odpadnih vod. Zato je podaljšanje roka za ureditev do konca leta 2021 dobro.

Zakaj?

Bom predstavil primer naše občine. Komunala Sevnica je konec leta 2013 izdelala Novelacijo študije odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda v občini Sevnica. Povzete so bile izvedene investicije, navedene investicije v gradnji, predvidena je bila tudi izgradnja kanalizacijskih sistemov, ki se zaključujejo s čistilnimi napravami. Novelacija obravnava okoli 6700 objektov. Po izgradnji vseh predvidenih javnih kanalizacijskih sistemov s čistilnimi napravami bo zagotovljeno odvajanje in čiščenje odpadne vode 2400 objektom. Kljub temu v občini zaradi razpršene poselitve še vedno ostaja 4300 objektov, pri katerih bo čiščenje odpadne vode potrebno zagotoviti z individualnimi sistemi oziroma s povezovanjem v manjše zasebne sisteme. V občini je trenutno vgrajenih 108 individualnih ČN, 1618 objektov je priključenih na javne kanalizacijske sisteme. Občina podpira izgradnjo individualnih ČN in jih tudi znatno sofinancira. Nova uredba v določilih o greznicah preseneča. Po letih promocije individualnih ČN in ozaveščanja prebivalstva dovoljuje uporaba greznic kot sprejemljivo metodo čiščenja odpadnih voda. Res je, da zagotavljajo učinek anaerobnega čiščenja odpadnih voda, kljub temu pa menimo, da je to glede varovanja našega okolja dejansko korak nazaj, ne naprej.

Vendar bo zdaj najbrž manj naložb. V novi finančni perspektivi je manj sredstev za okoljske projekte. Kaj je v programu naložb v vaši občini?

To je točno. Občina Sevnica je v finančni perspektivi 2007–2013 za projekte v izboljšanje javne gospodarske in druge infrastrukture uspešno pridobila evropska sredstva in zaključila investicije v višini okrog 23 milijonov evrov. Nova kohezijska politika za obdobje 2014–2020 določa 11 tematskih ciljev, prednosti so določene. Verjetno ne bo možnosti za investicije v infrastrukturo javnih služb. Vsaj ne v tolikšnem obsegu kot doslej. Sredstva za investicije in investicijsko vzdrževanje gospodarske javne infrastrukture bo potrebno iskati med sredstvi, zbranimi iz najemnin za uporabo javne infrastrukture, ki jo uporabniki plačujemo za obnovo obstoječe infrastrukture.

Čeprav ste vlagali v oskrbo pitne vode in nove vodne vire, se v občini še vedno srečujete s problemom kakovosti. Kakšno vodo pijejo vaši občani in kako je zagotovljen dostop do pitne vode?

Občina Sevnica s površino 272 km² spada med večje slovenske občine z zelo razpršeno poselitvijo. V letih od 2008 do 2014 je bil v občini zelo intenziven investicijski ciklus izgradnje novih vodovodnih sistemov, da bi jih medsebojno povezali za zagotavljanje varnosti in kakovosti oskrbe s pitno vodo. V upravljanju imamo 4 098 vodovodnih priključkov na 7 javnih vodovodih. Na teh sistemih in na osnovi notranjega nadzora HACCP zagotavljamo stalno kakovost pitne vode vsem našim uporabnikom. Ukrepamo v primerih neskladnosti.

Vode vam ne primanjkuje?

Kar se tiče količin pitne vode, imamo na razpolago zadostne kapacitete. V preteklih letih smo sanirali obstoječe vodne vire ter gradili in vključevali nove. In jih še iščemo. Občina je vodno bogata. Poleg 7 vodovodov je v upravljanju Komunale Sevnica še 20 vodovodov, na katerih izvajamo nadzor nad kakovostjo pitne vode. Postopen nadzor nad temi vodovodi se je začel z letom 2008. Zdaj pijemo boljšo vodo. Veliko lokalnih sistemov se je zaradi izredno slabe kakovosti pitne vode in potencialnega tveganja za zdravje uporabnikov priključilo na javne vodovodne sisteme. Glavnina vodovodnih sistemov je urejena. Z novimi naložbami bomo postopno vključevali posamezna manjša območja. V občini Sevnica je izdanih preko 400 vodnih dovoljenj za lastno oskrbo s pitno vodo. Predvsem pri manjših, lokalnih, vaških sistemih bo potrebna pomoč pri vzpostavitvi ustrezne kakovosti pitne vode.

V Sloveniji radi poudarimo, da odlagamo vse manj odpadkov. Kako je pri vas? Kakšen je trend pri posameznih frakcijah in kaj pomeni odločitev, da ne bo II. faze gradnje Ceroda? Je sprejeta alternativna odločitev realna?

Ločene frakcije komunalnih odpadkov zbiramo na ekoloških otokih. Trenutno je postavljenih 150 zbiralnic oziroma za 116 prebivalcev na enem ekološkem otoku. Zaradi razpršene poseljenosti za nekatera gospodinjstva to ni povsem optimalno. Vsako leto mrežo postavitve tudi širimo. Beležimo konstantno rast ločeno zbranih količin odpadkov. Na letni ravni za približno 10 %. Najbolj se odraža povečanje pri mešani embalaži. V občini Sevnica na izvoru ločeno zberemo, mislim na ekološke otoke, zbirne centre, organizirane zbiralne akcije kosovnih in nevarnih odpadkov ter na individualno zbiranje bio odpadkov, 41 % odstotkov frakcij. Z mehansko obdelavo odpadkov se obdela še 25 % zbranih mešanih komunalnih odpadkov pred odlaganjem. Tako da se odloži dejansko 34 % od vseh zbranih komunalnih odpadkov.

Cerod?

Regijski koncept ravnanja z odpadki na območju dolenjskih, posavskih in belokranjskih občin je z dokončanjem prve faze, deponijski prostor, delno realiziran projekt. Z izgradnjo II. faze bi bil nadgrajen v sodobni center za obdelavo in celovito ravnanje z odpadki. Razloge za odstop od projekta izgradnje Cerod II. faza gre iskati predvsem v predolgem času, porabljenem za inicializacijo, prijavo in odobritev projekta, ki bi bil kljub predimenzioniranim kapacitetam znatno financiran z evropskimi sredstvi. Poleg predolge časovnice je po mojem osebnem mnenju iskati razlog nerealizacije projekta tudi v odnosih med partnerji v projektu. Korektni odnosi, tako poslovni kot tudi osebni, so bistveni za uspešno realizacijo česarkoli. Nova izhodišča za manjši obrat za obdelavo odpadkov so izdelana. Na občinah, lastnicah podjetja Cerod, je, da sprejmejo odločitev o novih skupnih investicijah na področju ravnanja z odpadki.

Komunalna podjetja opozarjajo, da se bo konec leta spet zaostril problem neprevzemanja odpadne embalaže. Kakšne so razmere v vaši občini in katere rešitve predlagate? Kako sodelujete s shemami?

V podjetju skrbimo, da ločene frakcije do oddaje registriranim prevzemnikom ustrezno skladiščimo po vseh predpisanih pogojih in jih neobdelane predajamo naprej. Z vsemi shemami sodelujemo, o oddanih količinah mesečno poročamo in sledimo deležem. Letos pri nas ne zaznavamo težav s prevzemanjem frakcij s strani nobene DROE. Dejstvo pa je, da ministrstvo še vedno ni objavilo uradnih deležev za leto 2015!

Kaj kaže odnos občanov do odpadkov? Se spoznanje, da gre za surovine in za drugačno urejenost okolja, kaže v ravnanju vaših uporabnikov?

Odnos občanov do okolja je različen. Pri večini lahko ugotovimo, da jim ni vseeno. Prav tako so na okoljskem področju zelo aktivne tudi šole in vrtci. Pravne osebe se z odpadki ukvarjajo z vidika zmanjševanja stroškov in ločujejo. Še vedno pa se soočamo z odvrženimi odpadki v naravi, ob prometnih poteh, planinskih poteh, z neustreznim odlaganjem in mešanjem odpadkov. Na tem področju nas zagotovo čaka še veliko dela.

S posebnimi zabojniki ste se odločili tudi za zbiranje oblačil, obutve in hišnega tekstila. Kako ste uspeli?

Ločeno zbiranje odpadnih oblačil, obutve in tekstila je bilo uveljavljeno že na Zbirnem centru za odpadke v Sevnici. S postavitvijo posebnih zabojnikov smo še dodatno dosegli zelo pozitiven odziv pri občanih. Občani radi oddajo izdelke, ob tem storijo še dobro delo, saj gre del teh oblačil v ponovno uporabo, en del se jih uporabi za proizvodnjo drugih izdelkov. Nekoristni preostanek gre v sežig. S takšnim zbiranjem se zmanjšujejo količina in stroški za odlaganje odpadkov na odlagališču, odpirajo se nova delovna mesta, pa tudi pomaga se socialno šibkejšim. Ker pa so oblačila surovina, smo priča nenehnemu vdiranju v kovinske zabojnike. Prihaja do nereda na lokacijah. S tem se povzroča škoda, saj so zabojniki konstantno poškodovani, dva zabojnika pa sta celo izginila.

Katere pritožbe občanov so najpogostejše? Kako so reagirali na lansko usklajevanje cen komunalnih storitev? Poslujete pozitivno?

Pritožb občanov glede cen komunalnih storitev praktično ne beležimo. Občasno se pojavijo vprašanja uskladitve porabe vode med dvema popisoma ali glede okvare na interni hišni inštalaciji. Z uporabniki reklamacije rešujemo sproti in korektno. Prvič smo cene komunalnih storitev z uredbo MEDO uskladili z aprilom 2014. Uporabniki so uskladitev dobro sprejeli. Nekoliko več njihovih klicev je bilo ob uvedbi. Ne toliko zaradi zneskov, bolj zato, da smo jim razložili nov način obračuna komunalnih storitev. Pritožb ni bilo veliko. V gospodinjstvih ob uskladitvi praktično ni bilo povišanj, rahla povišanja so bila zaradi novega načina obračuna omrežnine le pri uporabnikih v večstanovanjskih stavbah in pri tistih uporabnikih, ki plačujejo zgolj omrežnino, to je fiksni del.

In kako poslujete?

Pri poslovanju našega podjetja, ki je javno podjetje v 100 % lasti Občine Sevnica, zasledujemo ničelni poslovni izid pri izvajanju obveznih gospodarskih služb. V podjetju poleg obveznih gospodarskih javnih služb izvajamo še t.i. tržne dejavnosti. Cilj podjetja je tudi ustvarjanje dobička, ki ga v zadnjih letih dejansko ustvarjamo. Pozitivno poslovanje je seveda posledica rednega spremljanja dogajanja v naši okolici, državi, prilagodljivosti ter dovzetnosti za novosti in korektnega odnosa do kupcev in poslovnih partnerjev.

Sevniško komunalo vodite od leta 2008. Kaj je bil vaš glavni izziv takrat in kaj je zdaj?

Naše vodilo je zadovoljstvo uporabnikov storitev. Prednostne naloge se nanašajo na vsa področja dela Komunale Sevnica. Izzivov nam nikoli ne zmanjkuje. Pri tem je ključno dobro sodelovanje z Občino Sevnica kot lastnico podjetja. Med strateške, investicijske cilje na področju vodooskrbe sodijo investicije v izgradnjo novih oziroma posodobitve nekaterih obstoječih vodovodnih sistemov, ki predstavljajo tržno dejavnost v podjetju. (Cilj je zmanjševati vodne izgube na zakonsko predvideno raven – 25 % od količine načrpane glede na prodano vodo. Skladno z veljavno zakonodajo želimo zagotoviti tudi upravljanje preostalih javnih vodovodnih sistemov. Ciljev je še več, saj so povsod rezerve – recimo pri ravnanju z odpadki ali pri optimizaciji poslovanja.