Embalažni trendi | | Tanja Pangerl | |
Reciklabilni in biorazgradljivi materiali so v ospredju razvoja novih embalažnih materialov. Izziv predstavlja predvsem embalaža, sestavljena iz več različnih slojev, saj to povzroča težave pri recikliranju. Zato podjetja nenehno iščejo nove rešitve, ki ustrezajo zahtevam EU zakonodaje. Kot pravi doc. dr. Urška Vrabič Brodnjak z Naravoslovnotehniške fakultete UL, Oddelek za tekstil, grafiko in dizajn, se dobre prakse najdejo tudi v Sloveniji. Velik razvoj kaže področje nanoceluloze, 3D tisk pa je zaenkrat omejen le na prototipe. A kljub temu predstavlja velik potencial. Vse bolj se uveljavlja pametna embalaža, kjer trenutno izstopajo temperaturni indikatorji. | |
Razvoj embalažnih materialov je zelo dinamičen. Od nanomaterialov, do recikliranih, biorazgradljivih in drugih materialov. Kateri embalažni materiali prednjačijo in kakšni so razvojni trendi na tem področju na globalnem trgu in v Sloveniji?
V ospredju so vsekakor reciklabilni in biorazgradljivi embalažni materiali, ki zmanjšujejo obremenitve okolja. Tako v Evropi kot v Sloveniji, kjer se upoštevajo smernice in direktive iz Evrope, se pri izdelavi embalažnih materialov oziroma izdelkov upošteva uporaba novih materialov. Velik poudarek je dan spremembam v embalažnih izdelkih, ki se uporabljajo za kozmetiko in hrano. Mislim predvsem na tube, ki zaradi večslojnosti predstavljajo v določenih primerih težave pri recikliranju. Z uporabo biorazgradljivih komponent se zmanjša delež nerazgradljivih delov in s tem se zmanjša vpliv na okolje. V Sloveniji je kar nekaj podjetij, ki z izdelavo embalaž uspešno nadomeščajo nereciklabilne komponente z reciklabilnimi oziroma biorazgradljivimi.
Veliko pozornost vzbujajo nanomateriali, a stroka opozarja tudi na tveganja. Zakaj?
Nanomateriali so širok pojem in so danes prisotni na vseh področjih, tudi pri embalaži in embalažnih materialih. Lahko gre zgolj za nanose nanodelcev na površine materialov, lahko pa se jih vključi v strukturo materiala. S tem se izboljšajo določene lastnosti materialov. V zadnjem času je dosežen razvoj na področju nanoceluloze, ki je povsem naraven, biološko razgradljiv polimer, pridobljen iz obnovljivih virov. Je neškodljiv in ima med drugim izredno dobre fizikalne, kemijske in mehanske lastnosti. Pri ostalih, »umetnih« nanodelcih je zelo pomembno njihovo fiksiranje v material, da ne prehajajo iz materiala v hrano ali celo v ljudi. Zaradi tega je stroka skeptična oziroma previdna in prav je tako.
V embalažni panogi se vse bolj širi 3D tisk embalaže. Vsaj na preizkusni ravni. Kako lahko 3D tisk vpliva na trenutno uporabo orodij za proizvodnjo embalaže?
3D tisk je aktualno področje tiska, ki se razvija izredno hitro. Njegov razvoj je prisoten tudi v embalaži. Gre predvsem za uporabo tehnologije za izdelavo natančnih, embalažnih prototipov, za prototipiranje posameznih delov embalažnih strojev ali kalupov. Izdelava embalaže s pomočjo 3D tiskalnika danes vsekakor predstavlja večji strošek kakor izdelava iz kartona, papirja ali različnih folij. Zato je uporaba zaenkrat omejena zgolj na omenjene izdelke, torej prototipe. 3D tisk na področju embalaže predstavlja zaenkrat še neizkoriščen potencial, saj ravno ta tehnologija omogoča hitro in hkrati natančno oblikovanje kompleksnejših izdelkov. Lahko olajša sam inovacijski proces.
Embalaža ščiti izdelek, hkrati pa je prvi stik s kupcem. Katera funkcija embalaže je v zadnjem času bolj izpostavljena tudi z vidika zakonodaje EU? Katera embalaža, kakšna, lahko najbolj vpliva na večjo prodajo izdelka?
Funkcija embalaže je odvisna od namena embalaže, ki izdelek predstavlja. Ker je embalaža kompleksen proizvod, je potrebno upoštevati številne funkcije. Z vidika zakonodaje EU in njenih direktiv je poudarek na reciklaži, biološki razgradljivosti, velikosti embalaže, ki naj ima najmanjšo možno prostornino in maso. S tem mora vsekakor zadostiti zaščitnim, tehničnim, varnostnim ali higienskim zahtevam, ki se za določen izdelek zahtevajo. Na večjo prodajo vpliva vsekakor všečna embalaža, ki kupcu takoj pade v oči. Ker so kupci vedno bolj ekološko osveščeni, so reciklabilne komponente pomemben dejavnik pri uporabi embalažnih materialov. Na tržišču je še vedno preveč izdelkov, ki so pakirani v preveč embalaž (predvsem igrače) in hkrati ne zagotavljajo dodatnih funkcij, npr. večjo zaščito izdelka.
Pametna embalaža postaja hit, modni trend ali pa še bolj celovito uveljavlja svojo funkcijo?
Pametna embalaža vsekakor uveljavlja svojo funkcijo na tržišču. Ni zgolj hit. Uporabniku daje dodatne informacije o kakovosti živila, pakiranju oziroma dejanskem stanju pakiranega izdelka. Prav tako pomaga proizvajalcem, distributerjem in trgovcem določiti stanje izdelka med transportom, pri skladiščenju ali na trgovskih policah in v hladilnikih. Pametna embalaža ima indikatorje oziroma senzorje, ki zaznavajo spremembe v izdelku. Torej zaznajo lahko razvoj mikroorganizmov na sadju ali v mesu, spremembo o koncentraciji kisika, pH, spremembo vlage v pakiranih tehničnih izdelkih ipd. Zadnje čase so zelo popularni časovno temperaturni indikatorji, ki s pomočjo lestvice določajo stanje pakiranega izdelka. S tem določijo, kdaj je izdelek neuporaben oziroma ni več užiten. Indikatorji so lahko v obliki etiket, vgrajenih trakov ali celo tablet. Izdelku in embalaži dajo vsekakor dodano, najbolj pa uporabno vrednost.
Katere spremembe v oblikovanju dizajna so najbolj opazne in ali lahko govorimo, da se pri tem vse bolj uveljavljajo tudi načela ekodizajna?
Pri oblikovanju embalaže je vedno bolj poudarjen ekodizajn, ki vključuje okoljske vidike pri oblikovanju in tudi razvoju izdelka. Pri tem se upošteva celoten življenjski cikel izdelka, torej od oblikovanja do njegove reciklaže. Največje spremembe so opazne pri izdelavi embalaže za določen izdelek, ki je ustrezne velikosti, po možnosti iz enega kosa in ki vsebuje reciklabilne ali biorazgradljive komponente. Na tržišču so te embalaže običajno izdelane in potiskane s pastelnimi, nevpadljivimi barvami, ki dajejo dodatno ekološko sporočilnost izdelku.
Katere embalaže bi izpostavili kot primer dobre prakse v Sloveniji in v EU?
V Sloveniji je kar nekaj podjetij, ki zelo uspešno opravljajo svoje delo, upoštevajo zahteve EU in v svoje izdelke vključujejo reciklabilne, biorazgradljive materiale. Vemo, da je konkurenca na tem področju zelo velika in da se vsa slovenska podjetja trudijo po svojih najboljših močeh. Na koncu žal še vedno odtehta ekonomski vidik, torej končna cena celotnega izdelka, ki ga proizvajalec proda trgovcu.
Kot primer dobre prakse bi izpostavila embalaže oziroma tube podjetja Tuba Lajovic d.o.o., ki vključujejo biorazgradljive komponente v izdelavo tub, kot je na primer sirotka. Podjetje se uspešno prilagaja ekološkim zahtevam EU in ima strategijo nadomeščanja težko razgradljivih z biorazgradljivimi komponentami v laminiranih izdelkih. Omenila bi še embalaže podjetja Plastike Skaza, ki v izdelavo svojih izdelkov uspešno vključujejo ali v celoti nadomeščajo vedno več biorazgradljivih materialov.