Vanilija in čokolada najbolj iskani v vedno bolj trajnostni embalaži – EOL 100

Katere funkcije embalaže za sladoled najbolj upoštevate – zaščitno, distribucijsko, identifikacijsko, prodajno ali funkcijo praktičnosti?

»Pomembno je, da je embalaža praktična, da je stabilna, da prenese temperaturo do 40˚C in seveda, da je oblikovana na način, da kupcu pade v oči. Na embalaži je etiketa za IML tehnologijo – »zabrizgana« etiketa, kar pomeni, da je cela embalaža reciklabilna, ker je etiketa iz istega materiala kot embalaža (polipropilen). Pomembna je tudi UV obstojnost. S kupcem se seveda dogovorimo o njihovih potrebah in željah in potem izdelamo takšno naročeno embalažo,« je povedal Marjan Lebeničnik, L – Plast d.o.o.

»Vedno sta v prvi vrsti zaščitna funkcija in praktičnost. Potrošnik se odloča glede na ceno in kvaliteto sladoleda,« je pojasnil Slavko Raspotnik, Rotoprint d.o.o.
 

»Za varno rokovanje so pomembne vse funkcije. Glavnina potrošnikov se za nakup odloči zaradi cene in okusa, embalaža (material) običajno ni prvo vodilo za nakup,« je menila Mateja Suljić, Mercator, d.d.
 

»V prvi vrsti uporabljamo embalažo, ki je primerna za sladoled z vidika varnosti, torej da je izdelek zaščiten pred zunanjimi vplivi, hkrati pa mora biti tudi funkcionalna in potrošniku prijazna. Vsaka inovativna embalaža, tako z oblikovalskega kakor s funkcionalnega vidika, pri potrošnikih naleti na odziv. Odzive skrbno spremljamo, v večini primerov so ti pozitivni. Če dobimo negativnega, pa pripombo analiziramo in, če je smiselna, jo poskusimo upoštevati,« je pojasnila mag. Mateja Juvančič, Ljubljanske mlekarne.

Kateri embalažni materiali, razen plastičnih, ki jih proizvajalci največ uporabljajo, so še primerni za sladoled?

»Plastika. Drugače je tudi karton, vendar je sedaj bolj kot ne ves sladoled v plastični embalaži, ker je to najbolj funkcionalno. Plastična embalaža se potem ponovno uporablja v gospodinjstvih – vsaj trikrat preden se zavrže,« je prepričan Marjan Lebeničnik, L – Plast d.o.o.

»Letos je slovenski proizvajalec prišel na trg z nekoliko drugačno embalažo: penasti material- ekspandiran polistiren, ki se ga lahko v celoti reciklira,« je povedala Mateja Suljić, Mercator, d.d.

»Najprimernejša je plastika,« ugotavlja Slavko Raspotnik, Rotoprint d.o.o.

»Vsa embalaža mora biti v prvi vrsti primerna za stik z živilom. Prevladuje plastika, ki je s stališča zaščite izdelka in rokovanja z njim najbolj prikladna. Pri t.i. impulznih sladoledih (na palčki, v kornetu … torej pakiranju za eno osebo) se uporabljajo različne folije, vse več pa je tudi inovativnih pristopov k reševanju embalažnih vprašanj, predvsem gledano s stališča ekologije in zmanjševanja odpadne embalaže,« je pojasnila mag. Mateja Juvančič, Ljubljanske mlekarne.

Proizvajalci sladoledov racionalizirajo stroške za embalažo. Kaj to pomeni za varnost živila, za skladiščenje, za manipuliranje in rabo pakiranega blaga?

»Izdelati moramo najbolj tanko, stensko embalažo in imeti čim nižjo gramaturo materiala. Vsak bi rad imel čim lažjo embalažo, vendar je pomembno, da embalaža ostane funkcionalna. Odločitev je stvar dogovora med proizvajalcem in kupcem,« je pojasnil Marjan Lebeničnik, L – Plast d.o.o.

»Proizvajalci sladoledov poskušajo »racionalizirati« stroške za embalažo, vendar pri tem spregledajo manipulacijo, logistiko, njihovo polnilno linijo ter s tem povezane stroške. Potrebno je potegniti črto pod stroški na koncu sladoledne sezone,« predlaga Slavko Raspotnik, Rotoprint d.o.o.

»Blago mora biti v neoporečni embalaži, sicer ga pri prevzemu na skladišče zavrnemo,« je delovanje trgovcev pojasnila Mateja Suljić, Mercator, d.d.

»Racionalizacija nikoli ne poteka na račun varnosti. Ko se odločamo za menjavo, je varnost na prvem mestu,« zagotavlja mag. Mateja Juvančič, Ljubljanske mlekarne.

Kateri volumni in designi embalaži so na trgu najbolj iskani?

»Najbolj iskani so volumni do 1l, smo pa ravno izdelovali tudi manjše, 150 ml. Vendar v večini do 1l. Oblika embalaže je vedno po željah kupca. Upoštevati je potrebno celo verigo, do trgovca. Tudi ti imajo namreč svoje pogoje, saj so omejeni s prostorom (vitrine so določenih velikosti) in se jim je potrebno prilagajati,« je dodal Marjan Lebeničnik, L – Plast d.o.o.

»Najbolj iskani volumni na trgu so 1l in 2l,« je odgovoril Slavko Raspotnik, Rotoprint d.o.o.

»Če izvzamemo drobni sladoled, se najbolje prodajajo sladoledi v 1l oziroma 1,5 do 2l embalaži,« opaža Mateja Suljić, Mercator, d.d.

»Potrošnik se glede volumna obnaša skrajno pragmatično – kar v tistem trenutku potrebuje ali pa ga posebej pritegne zaradi akcijskih cen, doda v nakupovalno košarico. Za otroške sladolede je volumen prilagojen otrokom in se giblje med 50 ml in 70 ml. Dizajn je pri odločanju za nakup pomemben dejavnik predvsem pri impulznih sladoledih,« opaža mag. Mateja Juvančič, Ljubljanske mlekarne.

Na policah slovenskih trgovcev in pri prodajalcih sladoledov prevladuje standardna embalažna ponudba sladoledov. Zakaj? Ali je pri kreiranju te embalaže premalo inovacij, v tujini pa več?

»Med tujino in nami ni velikih razlik, število inovacij je podobno. Poteka nekako tako, da ena država nekaj izumi in čez pol leta vsi to prekopiramo, potem imamo vsi spet enako. Tudi Slovenija je inovativna. Trend gre v to smer, da se izumljajo novi materiali, ki naj bi bili čim bolj bio. Vendar je to še daleč,« napoveduje Marjan Lebeničnik, L – Plast d.o.o.

»Pri kreiranju embalaže za sladoled je potrebno računati na dejstvo, da je sladoled specifičen artikel, ki mora zdržati nizke temperature zamrzovalnika. Tudi polnilne linije pri izdelovalcih sladoledov igrajo velik pomen,« je svoje opažanje pojasnil Slavko Raspotnik, Rotoprint d.o.o.

»Embalaže menjamo na nekaj let, izbira pa je odvisna od trendov, ki jih spremljamo tako doma kot tudi v tujini. Pred nedavnim smo na primer družinske sladolede Maxim premium »preoblekli« v privlačno novo embalažo,« komentira menjavo embalaže mag. Mateja Juvančič, Ljubljanske mlekarne.

Koliko pri embalaži upoštevate okoljski vidik?

»Delali smo že teste ekološkega materiala, vendar za tankostenske embalaže ta material še ni primeren. Gledamo na to, da se čim več stvari reciklira, da je pri proizvodnji čim manj odpada in da je poraba materiala na minimumu,« je povedal Marjan Lebeničnik, L – Plast d.o.o.

»Da ne bi obremenjevali okolja, si skupaj s proizvajalci prizadevamo uporabljati čim več povratne embalaže,« so pojasnili v Lidl Slovenija.

»Upoštevanje okoljskega vidika je pri izbiri embalaže zelo pomembno, smo lastnik certifikata EMAS, s katerim izkazujemo okoljsko zavezanost,« je odgovorila mag. Mateja Juvančič, Ljubljanske mlekarne.

Svet že pozna hranilno in okusno embalažo, ki se umije ali olupi, ovoj je hrustljav, izdelan je lahko iz sladkornega trsa. Je to lahko prihodnost embalaže za živila?

»Po mojem mnenju to ni mogoče, ker nastane problem pri taki embalaži, saj ni stabilna in je velika možnost udora mikroorganizmov v živilo. Živilo nima zaščite. Pri naši embalaži se vse vodotesno zapre, tudi zrak ne sme priti v notranjost, ker se živilo pokvari, kar je velik problem,« meni Marjan Lebeničnik, L – Plast d.o.o.

»Mislim, da to ni prihodnost embalaže za živila,« je zagotovil Slavko Raspotnik, Rotoprint d.o.o.

»Morda, v manjšem delu,« meni Mateja Suljić, Mercator, d.d.

»V tem trenutku je težko reči, ali je to prihodnost. Največ vprašanj se namreč poraja glede že prej večkrat omenjene varnosti izdelka, ki mora biti na prvem mestu,« je potrdila tudi mag. Mateja Juvančič, Ljubljanske mlekarne.

Katere vrste sladoledov so na našem trgu najbolj popularni? Še vedno čokolada in vanilija?

»Vanilija in čokolada še vedno vztrajata,« je povedal Marjan Lebeničnik, L – Plast d.o.o.

»Da, vanilija in čokolada,« je potrdil tudi Slavko Raspotnik, Rotoprint d.o.o.

»Še vedno prevladujeta okus vanilije in čokolade,« se je strinjala Mateja Suljić, Mercator, d.d.

»Najbolj priljubljeni, tako doma kot v tujini, so še vedno čokolada, vanilija in jagoda. To potrjuje tudi Planica, ki je na slovenskem trgu še vedno najbolj prodajani sladoledni izdelek. Ponudniki sladoledov pa se poskušamo približati željam potrošnikov tudi s ponudbo zanimivih sezonskih okusov,« ugotavlja mag. Mateja Juvančič, Ljubljanske mlekarne.

Po novi uredbi, ki zadeva vso živilsko dejavnost, so obvezne označbe na živilu in način podajanja informacij. Kako uveljavljate to zahtevo v sodelovanju s proizvajalcem živila oziroma proizvajalcem embalaže?

»Pri nas imamo na vsake tri mesece testiranje embalaže na vse migracije. Izvedemo migracijski test. Poteka tako, da na Inštitutu testirajo embalažo na kisline in jo pustijo okoli dva meseca, da stoji. Potem vidijo, če plastika oddaja kakšen neprimeren okus ali vonj. Sicer pa je material v domeni proizvajalca. Tako da proizvajalec materiala zagotavlja ustreznost materiala pri stiku z živili,« je še povedal Marjan Lebeničnik, L – Plast d.o.o.

»Pogoj, da je izdelek vključen v asortiman, je pravilnost in usklajenost deklaracij z obstoječo zakonodajo,« je dodala Mateja Suljić, Mercator, d.d.

»Osnovna naloga embalaže ostaja zaščita izdelka. Živilo mora varovati pred udarci, lomom, naknadnim onesnaženjem, svetlobo, … skratka pred škodljivimi vplivi okolja. Embalažo proizvajalec vedno izbere na podlagi lastnosti izdelka, saj mora ta zagotavljati, da izdelek med shranjevanjem ohrani svoje (organoleptične) lastnosti v največji možni meri. Osnovna zahteva, ki izhaja iz predpisov, je, da iz materialov in izdelkov, ki prihajajo v stik z živilom, v živilo ne prehajajo (migrirajo) snovi, ki bi lahko spremenile senzorične lastnosti živila ali bi škodljivo vplivale na zdravje potrošnika. Vse omenjene vidike vpliva embalaže na živilo in posledično na potrošnika preverjamo tako sami, s pomočjo številnih kemijskih, mikrobioloških in senzoričnih analiz, kot to preverjajo tudi različni inšpektorati,« pojasnjujejo pri Lidl Slovenija.

»Kot pravna oseba, ki je odgovorna za zagotavljanje varnega izdelka na trgu, spoštujemo vso veljavno zakonodajo. Enako velja za naše dobavitelje embalažnih materialov in dodatkov,« se strinja mag. Mateja Juvančič, Ljubljanske mlekarne.