| Med komunalnimi podjetji | | |
| Stane Stopar, direktor JKP Grosuplje, podjetje pokriva še občini Ivančna Gorica in Dobre polje, je od začetka leta novi prvi menedžer grosupeljske komunale. Ni le padel v sredo velikih naložb v čistilne naprave in v urejanje razvejanega kanalizacijskega omrežja v občinah, pač pa je nedavno prevzel priznanje zbornice komunalnega gospodarstva za vse, kar je podjetje postorilo v petih desetletjih. Tega ni bilo malo. Toda zdaj je načrtov toliko, da mora biti vsaka poslovna in razvojna odločitev dobro premišljena. K sreči so za deponijo Špaja dolina uredili okoljevarstveno dovoljenje in že načrtujejo izgradnjo druge faze odlagališča. Podaljšanje rokov za male komunalne čistilne naprave v novi Uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode je po njegovem nujno in dobrodošlo. | |
Delate za tri občine in morate profesionalno obvladovati vse ključne komunalne dejavnosti, od katerih je odvisna kakovost življenja občanov. Pri katerih dejavnostih se srečujete z največ izzivi?
Z največjimi izzivi se trenutno srečujemo na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda. V občinah Grosuplje in Ivančna Gorica zaključujemo projekte izgradnje povezovalnih kanalizacijskih vodov ter rekonstrukcije čistilnih naprav. Sofinancirani so s sredstvi evropskih kohezijskih skladov. Letos v upravljanje prevzemamo sodobno čistilno napravo s kapaciteto 20.000PE v Grosuplju ter rekonstruirano čistilno napravo za odpadne vode v Ivančni Gorici. Pred kratkim pa je bil zaključen tudi projekt izgradnje vakuumskega kanalizacijskega sistema v občini Dobrepolje. Letos in v naslednjem letu nas čaka na tem področju več novih projektov. Potem se bo število uporabnikov, priključenih na kanalizacijsko omrežje, bistveno povečalo.
Ali vam voda še vedno prinaša glavni delež v prihodkih?
Najpomembnejše področje, ki ga pokriva Javno komunalno podjetje Grosuplje d.o.o., je nedvoumno področje oskrbe s pitno vodo. Trenutno upravljamo s približno 500 km primarnega omrežja, ki zajema več kot 100 različnih objektov. S pitno vodo oskrbujemo občine Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje ter manjše dele občin Škofljica in Velike Lašče. Vodo prodajamo tudi občini Žužemberk. Trenutno imamo preko 10.000 priključkov in preko 40.000 uporabnikov. Letno prodamo nekaj manj kot 1,8 mio m3 pitne vode. Prihodki, ki jih družba ustvari na področju oskrbe s pitno vodo, predstavljajo dobro četrtino celotnih prihodkov Javnega komunalnega podjetja Grosuplje.
So nekateri vodni viri na vašem območju kritični? Kako skrbite za kakovost pitne vode? Je oskrba motena?
Skrbi za kakovost pitne vode namenjamo v družbi veliko pozornost, kar kažejo rezultati. Za kakovost pitne vode in obvladovanje tveganj skrbimo v okviru sistema HACCP. Zahteve in postopki so vključeni v standard zagotavljanja kakovosti ISO 9001:2008, ki ga je podjetje pridobilo leta 2013. Nadzor nad kakovostjo in ustreznostjo pitne vode zagotavlja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Kritičnih vodnih virov nimamo. Zaznavamo pa določena odstopanja predvsem na vodnih virih, ki se nahajajo na južnem kraškem območju občin Grosuplje in Ivančna Gorica. Vendar jih redno spremljamo ter v primeru odstopanj ustrezno ukrepamo.
V javni razpravi je nova Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode. Največ vprašanj občine namenjajo malim komunalnim čistilnim napravam. Predlagan je podaljšan rok za uvedbo MKČN. Kaj pomeni ta zahteva za tri občine vašega območja? Lahko triprekatna greznica nadomesti MKČN?
Vse spremembe predpisov, ki jih prinaša nova uredba oziroma so v osnutku nove uredbe, spremljamo. Če bodo stopile v veljavo, nam bodo prinesle določene spremembe. Za aglomeracije manjše od 500 PE bodo po novem imele občine možnost, da se ob določenih pogojih izognejo gradnji kanalizacijskih omrežij in predpišejo uporabo malih čistilnih naprav. Sedaj veljavni roki za izgradnjo kanalizacijskih omrežij ter priključitev posameznih aglomeracij na sisteme odvajanja in čiščenja odpadnih voda so neživljenjski. Podaljšanje rokov je nujno in dobrodošlo.
Prav tako je pomembno, da osnutek nove uredbe ponovno dovoljuje uporabo pretočnih greznic. Vendar moramo opozoriti, da morajo biti izvedene v skladu s standardi in tehničnimi zahtevami, lastniki pa morajo razpolagati s potrdili, ki to dokazujejo. Preden odpadno vodo iz takšne greznice spustimo v okolje, mora biti ustrezno očiščena s pomočjo posebne enote za čiščenje odpadnih voda ali filtrirnih naprav. V vsakem primeru bodo pretočne greznice prišle v poštev le za eno ali dvostanovanjske stavbe, v katerih ne izvajajo gospodarske dejavnosti.
Pri ločenem zbiranju odpadkov so med občinami velike razlike. Kje ste najuspešnejši in koliko odpadkov odložite? Kakšna je osveščenost občanov?
Ločeno zberemo preko 60 % vseh odpadkov. Najuspešnejši smo pri zbiranju mešane embalaže. Cilj je, da se v naslednjih letih približamo 70 %-nemu deležu ločeno zbranih odpadkov. S tem bomo ustrezno znižali stroške za mehansko-biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov ter stroške odlaganja preostanka. V zadnjem obdobju poteka kar nekaj akcij o osveščanju uporabnikov. Letos bomo tudi poostrili kontrolo ter uporabnike opozarjali na morebitno neustrezno ločevanje.
Pripravlja se nova strategija ravnanja z odpadki. Kaj bi morali v Sloveniji prednostno urediti v sistemu gospodarjenja z odpadki?
Ministrstvo za okolje in prostor nam do konca leta res obljublja novo strategijo ravnanja z odpadki. Naj bo predvsem enostavna in razumljiva. Mislim na to, da so v njej jasno in nedvoumno določeni pot, roki in viri, s pomočjo katerih bomo v prihodnosti dosegli sprejete cilje. Pomembno ni samo učinkovito ločevanje odpadkov, ampak tudi zmanjševanje nastajanja odpadkov že na samem viru – v proizvodnjah. Proizvajalce je potrebno zavezati h konstantnemu zmanjševanju proizvodnje takšnih materialov, ki jih ni mogoče ponovno uporabiti ali ustrezno ločevati. Takšne materiale naj nadomeščajo s primernejšimi. Na drugi strani pa je potrebno zagotoviti učinkovite sheme za prevzem ločeno zbranih frakcij, da ne bo težav s prevzemom in nadaljnjo predelavo.
Sedanja zakonodaja?
Predvsem je preobsežna in nejasna, uporabnikom mora biti prijaznejša. Poenostaviti in skrajšati je potrebno tudi postopke pridobivanja različnih dovoljenj in soglasij, ki so sedaj nerazumno dolgi.
Vse to bo v končni meri vplivalo na znižanje stroškov izvajanja storitev in prineslo prihranke, ki jih bodo deležni tudi naši uporabniki.
Pri prevzemu odpadne embalaže prihaja v Sloveniji do motenj. Kako urejate odnose s shemami in težave pri prevzemanju odpadne embalaže?
Zakonodaja na tem področju naj bi bila jasna. Ravnanje z odpadno embalažo predpisujeta 18. in 19. člen Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo. Pristojno ministrstvo vsako leto določi deleže, ki jih mora prevzeti vsaka posamezna družba za ravnanje z odpadno embalažo. Potrebna sredstva za to zagotavljajo že proizvajalci ter uvozniki, ki v ta namen plačujejo okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže. Obstoj zakonodaje še ne pomeni, da je vse v najlepšem redu. Pravila je potrebno izvajati in izvajanje ustrezno nadzorovati tudi v praksi. A tega ni dovolj. Nekateri to spretno izkoriščajo ter prevzemajo le materiale, s katerimi nimajo večjih dodatnih stroškov. Posledica so veliki kupi odpadne embalaže v posameznih zbirnih centrih komunalnih podjetij v Sloveniji.
Tudi pri vas?
V Centru za ravnanje z odpadki v Špaji dolini pri Grosuplju imamo sortirnico odpadkov, v kateri zbrano odpadno embalažo sortiramo ter sprotno predajamo družbam za ravnanje z odpadno embalažo. Z večino teh družb sodelujemo dobro, je pa tudi nekaj izjem. Zaenkrat v centru nimamo večjih zalog odpadne embalaže.
Kako je zdaj z deponijo Špaja dolina?
Center za ravnanje z odpadki v Špaji dolini ima pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje do leta 2023. Ob pridobitvi dovoljenja v letu 2013 je bilo predvideno, da bo prva faza odlagalnega polja zapolnjena do konca tega leta. Zato se je nemudoma pričelo s pripravami na pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za drugo fazo. Ker pa so se količine ločeno zbranih frakcij v zadnjih letih bistveno povečale, količine za odlaganje pa zmanjšale, je trenutno prostora v prvi fazi odlagalnega polja še dovolj. Glede na to, da predvidevamo še nadaljnje zmanjševanje količin zaradi predhodne mehansko biološke obdelave odpadkov, bodo proste kapacitete zadostovale še do konca leta 2017. Zato smo pred dobrim mesecem na ARSO oddali že tudi vlogo za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za drugo fazo odlagališča. Tako bi pridobili zadostne dodatne kapacitete za naslednjih 10 in še več let.
Vodenje komunalnega podjetja ste prevzeli na začetku leta. Kaj vas kot komunalnega menedžerja najbolj zaposluje in kakšne načrte ste si zadali v podjetju za to leto?
Načrtov za prihodnost imamo več kot preveč. Poleg tega, kar sem povedal, si prizadevamo, da bi postali uporabnikom in zaposlenim prijazno podjetje. Našim uporabnikom želimo ponuditi čim več dodatnih, novih storitev.
