| Vetrna energija | | Urška Košenina | |
| Drastičen padec na trgu plovil je podjetje Elan prisilil v obračanje k vetru. Kompozitno znanje iz navtike so prenesli na vetrno industrijo ter lani z vetrno divizijo zabeležili 16 % skupnih prihodkov Elana. Cilj Evropskega združenja za vetrno energijo (EWEA) je, da bodo vetrne elektrarne do leta 2020 pokrile 12 do 18 % delež vseh potreb po električni energiji v EU. Slovenije v tej zgodbi, z dvema vetrnicama ter kupom zakonodajnih in ornitoloških ovir, žal ni. O novem morebitnem poslu s Siemensom v Egiptu, o razlogih za slovensko stagnacijo v vetru in o trendih razvoja vetrne energije po svetu smo se pogovarjali s Polono Zrimec, vodjo divizije vetrne energije v podjetju Elan, ki je nedavno prešel v tuje lastniške roke. | |
Leta 2009 ste zagnali vetrno divizijo v Elanu, ki izdeluje kompozite za pridobivanje vetrne energije. Kaj je bila osnova za to poslovno odločitev, kakšni so rezultati in kaj pomeni ta divizija v realizaciji prihodkov v družbi?
Drastičen padec naročil oziroma prodaje plovil, seveda kot posledica recesije v letu 2008 in 2009, je terjal nov proizvod. Soočali smo se s prostimi kapacitetami, kadri in drugimi resursi. Bogato znanje in izkušnje, ki smo jih nabrali v zadnjih desetletjih v navtični diviziji na področju izdelave kompozitov, smo uspešno prenesli, prilagodili in implementirali za potrebe industrije vetrne energije. Leta 2009 smo vzpostavili prve stike s potencialnimi kupci v vetrni industriji. Prvo naročilo smo realizirali v letu 2010, tako da je lani vetrna divizija dosegla 16 odstotni delež, plan za leto 2015 pa je 21 odstotni delež skupnih prihodkov Elana.
Koliko se rast trga vetrne energije v EU pozna v vašem poslovanju?
Rast prihodkov divizije vetrne energije je višja kot je rast vetrne industrije. Rastejo prihodki na posameznih sklopih oziroma produktih, a nam rast prinaša tudi širitev portfelja izdelkov. Največ povpraševanja je po kompozitnih izdelkih, kot so ohišja za vetrne turbine, kompozitni deli za lopatice in druga. Svojo moč in prednost gradimo na vrhunski kvaliteti, vključujemo se v razvojne projekte, smo fleksibilni. Nudimo proaktivni servis in seveda konkurenčne cene. A v poslu ne gre brez poguma, drznosti, zaupanja v sodelavce in postavljene cilje.
Trg vetrne energije v EU letno zraste za 9,8 %. Kaj spodbuja takšno rast?
Evropa si je zadala cilj, da bo do leta 2020 dosegla 20 % delež obnovljivih virov v celotni porabi energije. EWEA (European Wind Energy Assosiation) je v letu 2013 izdala nov scenarij, da bodo do leta 2020 vetrne elektrarne pokrile med 12,8 % (minimalno pričakovano) do 16,9 % (maksimalno pričakovano) vseh potreb po električni energiji v EU. V letu 2014 je bilo v EU kar 79,1 % novih električnih kapacitet (priključene na omrežje) iz obnovljivih virov energije, od tega 55,3 % iz vetrnih elektrarn. Vetrna energija prispeva k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, manj onesnažuje zrak ter porabi manj vode, povezane z običajnim načinom pridobivanja energije v EU.
Katere države prednjačijo in kaj to pomeni za vaš razvoj na tem področju?
V skupno postavljenih kapacitetah vetrnih elektrarn je imela ob koncu leta 2014 največji tržni delež v EU Nemčija s 30,4 %, sledijo Španija s 17,9 %, Velika Britanija z 12,4 %, Francija s 7,2 %, Italija s 6,7 % itd. Vse te države imajo izdelane strategije razvoja pridobivanja energije iz obnovljivih virov, jasno postavljene cilje, ki jih uresničujejo. Vlade z zakoni in subvencijami podpirajo razvoj in omogočajo, da se cilji realizirajo. Tako je npr. Siemens z egiptovsko vlado sklenil posel, ki je vreden 8 mrd €. V naslednjih letih bo v Egiptu zraslo 600 novih vetrnih turbin. Siemens bo postavil v Egiptu novo produkcijsko halo za proizvodnjo vetrnih lopatic, kar bo generiralo 1.000 novih delovnih mest. Mi smo že podali ponudbo za dobavo kompozitnih delov za vetrne lopatice v Egipt. Vsi ti projekti prinašajo razvoj in rast v Elanovi diviziji vetrne energije.
Kakšne so številke pri nas?
Slovenija je na repu z dvema turbinama in 0,002 % tržnim deležem. To je žal realnost in domet, ki ga Slovenija zmore v tem trenutku. Ne prinaša pa nič pozitivnega in spodbudnega za gospodarstvo in končne odjemalce električne energije.
Kritika okoljevarstvenikov na vetrno energijo je velikokrat usmerjena prav na izpuste CO2 med izdelavo vetrnice. Kakšno je vaše stališče o tem in kako razlagate protivetrne akcije ornitologov?
Tudi drugod po Evropi se srečujejo s takimi vprašanji in problemi. A na koncu prevlada zdrava pamet, doseže se konsenz in prične se z investicijami oziroma postavitvijo vetrnih elektrarn. Vlade da morajo poznati merila za pridobivanje električne energije – ekonomičnost, dostopnost, zanesljivost in trajnost.
Druge države rastejo, razvijajo gospodarstvo in uresničujejo cilje na področju pridobivanja električne energije iz obnovljivih virov. Slovenija pa se še vedno ukvarja sama s seboj. Kot je dejal nekdo od novinarjev, se v Sloveniji še vedno ne ve, kdo je prav za prav zmagovalec druge svetovne vojne. Slovenija je sama sebi največja ovira in kamen spotike. Ornitologi še zdaleč niso edini problem. Problem se prične pri vrhu, pri neizdelani strategiji vlade za področje razvoja pridobivanja energije iz obnovljivih virov. Ni jasne strategije in ciljev, ni podpore in spodbud. Različne skupine imajo veliko manevrskega prostora in velik vpliv, postopki pridobivanja gradbenega dovoljenja so zelo dolgotrajni. Pritožbe na sodišču se vlečejo kot jara kača, … medtem pa potencialnim investitorjem zraste brada.
Razvoj skladiščenja električne energije je na vrhu prioritetnih seznamov velikih podjetij. Tudi vetrna energija je omejena na brezvetrje in na vetrovna obdobja. Kakšen razvoj pričakujete na področju vetrnih elektrarn? Kako se rešuje problem umeščanja te nekonsistentne energije v omrežja, ki zahtevajo uravnoteženost?
Trend gre v razvoj in postavitev »off – shore« vetrnih farm, vetrne farme na morju. Na morju je veter močan in konstanten, zato je izkoristek vetrnih turbin na morju za 40 % večji kot na kopnem. Gradile se bodo večje in močnejše vetrne turbine, ki bodo postavljene dlje od obale in v globokih vodah. Samo v letu 2014 je bilo v izgradnji 17 velikih »off-shore« vetrnih farm, od tega 10 v nemških morjih, 5 v Veliki Britaniji in po ena v Belgiji in na Nizozemskem. Nekatere vetrne farme so že končane, torej priključene na omrežje, nekatere so še v izdelavi.
Več energije pride v omrežje iz obnovljivih virov energije, manj jo pride iz konvencionalnih virov energije. Posledično več energije iz obnovljivih virov porabimo odjemalci in manj iz konvencionalnih virov. Tu je vsa logika, torej pravo razmerje pridobivanja električne energije iz različnih virov. Energije ne moremo 100 % skladiščiti, lahko pa jo zelo učinkovito izrabljamo. Ustvarjanje trajnostnega energetskega sistema je eden od ključnih izzivov našega časa.
Obstaja že kakšen primer napajanja le iz obnovljivih virov v svetu?
Kot primer naj navedem mesto München. München ima zelo ambiciozen plan, da bo do leta 2025 postal prva metropola na svetu, ki se bo 100 % oskrbovala z obnovljivimi viri energije. Velik delež k doseganju tega cilja bodo prispevale ogromne vetrne farme na severnem morju. Ne razmišljajo regionalno, ampak nadregionalno. Brez ambicioznih ciljev ni dobrih rezultatov in razvoja.
Kakšne prihodke pričakujete letos od prodaje kompozitov oziroma vetrne divizije?
V letu 2015 planiramo 12 mio € prihodkov oziroma 42 % rast glede na leto 2014. V letu 2015 smo pričeli s prvimi odpremami ohišij za 6 MW vetrne elektrarne, tako da gre velik delež rasti prihodkov na račun novega programa.
