Tudi centri ponovne uporabe delijo usodo socialnega podjetništva – EOL 101/102

Zakaj ste se odločili za ustanovitev CPU in kako ga je sprejelo okolje?

»Center ponovne uporabe ima sedež v Ormožu in deluje kot mreža CPU, v katero je vključenih 9 enot. Vse poteka v okviru enega podjetja—CPU d.o.o., SO.P., posamezne enote so na različnih lokacijah zato, da so čim bližje uporabnikom. Z ustanovitvijo smo sledili trendom, odprli pa smo več zelenih delovnih mest s preprečevanjem nastajanja odpadkov. Ponovna uporaba posredno prispeva k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov. Podaljša življenjsko dobo izdelkov, zmanjša količino odloženih odpadkov na odlagališča, vpliva na varčevanje s surovinami ter naravnimi viri. Prispeva k praksi socialnega podjetništva, spodbuja nastajanje lokalnih delovnih mest na deficitarnih področjih ter omogoča promocijo obrtnih poklicev, ki so v Sloveniji že skoraj izumrli. Socialno podjetništvo nakazuje rešitve na tem področju. Nove storitve, ki jih ponuja mreža centrov ponovne uporabe, omogočajo večjo dostopnost potrebnih storitev in izdelkov. Hkrati generira nove podjetniške zamisli ter rešuje težave socialne vključenosti in lokalnega razvoja. Zanimivo je, da vsak center v svojem lokalnem okolju prepoznava potrebe in možnosti reševanja okoljskih težav na podjetniški način. V CPU Vojnik je tako največji poudarek na popravilih, šivanju in preoblikovanju oblačil. V CPU Rogaška Slatina na pohištvenem segmentu, v CPU Ormož na popravilih oblačil. Ljudje v lokalnem okolju potrebujejo različne storitve in izdelke, ki jih ne morejo kupiti v velikih trgovskih centrih in zato se centri ponovne uporabe orientirajo predvsem na tržne niše. Dejavnost ponovne uporabe ima kljub lokalnemu pozicioniranju globalni pomen, kot kaže primer prihrankov po posameznih surovinah v izdelkih, ki jih usmerimo v ponovno uporabo, pri čemer bistveno prihranimo emisije CO₂ in varčujemo z viri,« je pojasnila dr. Marinka Vovk, Center ponovne uporabe d.o.o., SO.P.

»Pobuda za vzpostavitev CPU je bila sprva dana v projektni skupini Mestne občine Velenje, in sicer na podlagi obstoječih dobrih praks iz tujine, kjer te sheme delujejo že vrsto let. Idejo smo začeli uresničevati z vabilom v projekt USE-REUSE. Projekt USE-REUSE, ki je trajal med 2010 in 2014 in je bil sofinanciran s strani Evropskega socialnega sklada in Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, je krovno vodil ORZ Slovenske Konjice (Okoljsko raziskovalni zavod, EkoTCE). Mestna občina Velenje je decembra 2012 v okviru projekta USE-REUSE ustanovila t.i. Center ponovne uporabe Velenje kot pridruženi partner. Iz naslova USE-REUSE je bila krita zaposlitev ene osebe za čas trajanja projekta. Mestna občina Velenje pa je z lastnimi sredstvi pomagala pri vzpostavitvi CPU v Velenju ter finančno podpira njegovo delo. S pomočjo Mestne občine Velenje, podjetja PUP Saubermacher in donatorjev smo že takoj na začetku vzpostavili kvalitetne pogoje za delovanje CPU Velenje,« je povedala Alenka Košir, CPU Velenje.

»Za ustanovitev centra smo se odločili zato, da se še uporabni predmeti ne zavržejo, hkrati pa je tako organizirana dejavnost ponovne uporabe predmetov veliko bolj prepoznavna med uporabniki. S tem se uspešno zmanjšujejo količine odpadkov, uporabnim predmetom podaljšamo življenjsko dobo ter omejimo nepotrebno potrošništvo. Ocenjujemo, da je center okolje zelo dobro sprejelo, saj ljudje redno prinašajo in odnašajo uporabne predmete«, je odgovoril Denis Bele, Komunala Izola d.o.o.

»Kroženje reči je v primerjavi z nakupom novih dobrin bistveno bolj trajnosten način življenja in potrošništva. Naše društvo se aktivno ukvarja z reciklažo in že od vsega začetka (2007) pozivamo ljudi in podjetja, da za naše delovanje (delavnice, reciklirane izdelke in prostorsko opremo) zbirajo različne gospodinjske in industrijske ali pisarniške odpadne materiale. Takoj ko smo dobili svoj prvi prostor (2009), smo začeli tudi z dogodki izmenjave oblačil in neposrečenih daril. Čutimo vse večjo podporo in sprejemanje takšnih praks, je pa še vedno več oseb, ki poklonijo ali prodajo staro in kupijo novo, kot tistih, ki raje kot novo uporabijo stvari iz druge roke. Še vedno je potrebno razbijati predsodke in osveščati,« je poudarila Maja Modrijan, Kulturno ekološko društvo Smetumet.

Kako poteka prevzem blaga? Vam ljudje pripeljejo dotrajane stvari ali se vi peljete po njih? Koliko prevzemov je na dnevni bazi? Za kakšne predmete večinoma gre?

»Na lokacijah zbirnih centrov (CPU Rogaška Slatina, CPU LJ, CPU Slov. Konjice, CPU Miklavž na Dravskem polju) prevzamemo odpadke direktno v CPU, tudi iz namenskih kotičkov za ponovno uporabo. Lokacije v mestih nudijo možnost, da občani oddajo še uporabne izdelke. Del izdelkov dobimo tudi iz akcij kosovnih odpadkov in z neposrednim sodelovanjem v zbirnih centrih, kjer izdelke sproti usmerjamo v proces priprave na ponovno uporabo. Vsaka skupina izdelkov ima nekoliko drugačen delovni proces. Tekstilni izdelki (oblačila, tekstil) se npr. razvrstijo na še uporabna oblačila, bombaž (beli in pisan), oblačila za odstranitev vrednih komponent (gumbi – za prstane, zadrge – za obesne trakove in dekoracije, ovratniki – za nadaljnjo uporabo, dekorativni elementi – čipke). V CPU se zbirajo različni izdelki iz gospodinjstev, pogoj je, da izdelki niso uničeni. Prevladujejo oblačila, leseno pohištvo, športna in otroška oprema, gospodinjski pripomočki, knjige, zgoščenke, dekorativni izdelki itd,« je razložila dr. Marinka Vovk, Center ponovne uporabe d.o.o., SO.P.

»V CPU Velenje sprejemamo stvari, ki nam jih občanke in občani pripeljejo sami. Vsak četrtek pa gre ekipa CPU Velenje tudi na teren in prevzame stvari pri občanih, ki jih zaradi različnih razlogov sami ne morejo pripeljati. To so predvsem večji kosi pohištva in še delujoča električna in elektronska oprema. V CPU Velenje sprejemamo stvari iz gospodinjstev: pohištvo, gospodinjske aparate, športno in otroško opremo, posodo, keramiko, knjige, slike, spominke, lestence, potovalne torbe in kovčke, igrače. Dnevno prevzamemo različne predmete. Občani so se navadili, da prinesejo tudi le eno skodelico ali le nekaj krožnikov. Včasih prinesejo manjše količine predmetov kar mimogrede, ko se sprehajajo ali ko so na vožnji s kolesom,« je povedala Alenka Košir, CPU Velenje.

»Uporabne predmete prevzemamo na več načinov. Take predmete izločujemo iz odpadkov v akcijah zbiranja kosovnih odpadkov ali jih občani sami prinesejo na Zbirni center kot odpadek oz. kot uporabne predmete v CPU. V kolikor nimajo možnosti lastne dostave, uporabnikom nudimo brezplačen prevoz še uporabnih predmetov do centra. Izdelke se po potrebi minimalno obdela in očisti v priročni servisni delavnici, nato pa se jih namesti v razstavni prostor. Naši zaposleni razstavljene predmete obiskovalcem predstavi ter jim jih preda. Na dan beležimo povprečno pet do šest uporabnikov, ki prevzamejo vse vrste elektronike, otroške igrače, manjše gospodinjske aparate, pečice ter oblačila in obutev,« je pojasnil Denis Bele, Komunala Izola d.o.o.

»Na posameznih dogodkih, SmetumetZibki in v trgovini 3muhe, kjer tudi prodajamo naše izdelke, imamo nameščene stare “Zbirne kufre” z napisi “zbiramo smeti” in z natančnim seznamom, kateri materiali so najbolj zaželeni. Seznam imamo tudi na spletni strani. Ljudje večinoma materiale dostavijo sami in si hkrati še ogledajo naš prostor in delovanje. Pridemo tudi na dom in odpeljemo, kar je primerno za nas. Ocenjujemo, da so v povprečju 3 prevzemi dnevno. Večinoma gre za konferenčne trakove, elastične naramnice, zavese, stare vezenine, knjige in orodja za ročna dela in šivanje, še uporabna oblačila, barvne jajčne škatle, jedilni pribor in posoda ter manjši kosi pohištva,« je pojasnila Maja Modrijan, Kulturno ekološko društvo Smetumet.

Ali tudi kakšne predmete zavrnete, ker so že preveč dotrajani? Uporabite morda dele slabših kosov? Kam odpeljete neuporabne stvari?

»Izdelki, ki niso dovolj kakovostni za pripravo na ponovno uporabo so usmerjeni v zbirni center. Vse izdelke diagnosticiramo in vsak dobi svojo diagnozo za nadaljnje ravnanje. Leseni kosi pohištva imajo višjo vrednost, če so starejši in zanimivih oblik,« je razložila dr. Marinka Vovk, Center ponovne uporabe d.o.o., SO.P.

»Večino stvari ne zavrnemo, saj nam občani pripeljejo stvari, po katerih je povpraševanje kar precejšnje in so primerne za ponovno uporabo. Občani se oglasijo pri nas, preden »potencialne odpadke« odpeljejo v zbirni center. Stvari, ki so še primerne, prevzamemo kljub temu, da so nekateri kosi dotrajani ali poškodovani, saj jih lahko naš mizar popravi ali pa naredimo iz njih nov inovativen izdelek. Ne sprejemamo električne in elektronske opreme, ki ne deluje. Te opreme ne popravljamo, saj nimamo rezervnih delov in popravilo ni smiselno, ker niso energijsko varčni. Včasih zavrnemo tudi večje kose pohištva, po katerih ni povpraševanja in zaradi obrabljenosti sodijo v zbirni center,« je dodala Alenka Košir, CPU Velenje.

»V kolikor so predmeti neuporabni ali ne delujejo jih oddamo med odpadke na zbirni center in jih obravnavamo kot odpadek. Predmetov ne razstavljamo na posamezne enote glede na uporabnost,« je rekel Denis Bele, Komunala Izola d.o.o.

»Trudimo se vnaprej dobro objasniti, kaj je tisto, kar nam pride prav in kaj je za nas neprimerno. Veseli smo tudi ponudb predmetov, ki jih nimamo na seznamu želja, a je pomembno, da ljudje najprej vprašajo, če nam to pride prav. Ker predmete in materiale uporabljamo za predelavo, včasih ni pomembno, ali predmet še dela ali ne, saj uporabimo le njegove dele ali mu damo novo funkcijo. Tisto, kar pride k nam in ni primerno za naše delo, sortiramo in predamo naprej – Kraljem ulice, Varni hiši, zavodu ZOOPI, Rdečemu križu, Karitasu in drugim organizacijam, vrtcem, šolam ali posameznikom. Želimo poiskati pravo mesto za nadaljnjo uporabo. Neuporabne predmete ustrezno ločeno odvržemo za industrijsko reciklažo ali v mešane odpadke,« je povedala Maja Modrijan, Kulturno ekološko društvo Smetumet.

Kako poteka popravilo stvari? Je kreativnost pri popravilih prepuščena posameznikom? Nudite še katere druge storitve?

»Na vsaki lokaciji CPU-jev imamo usposobljene zaposlene, ki znajo pristopiti k pravilni pripravi na ponovno uporabo. Lokacije CPU-jev so zato po izvedben plati različne: CPU Vojnik, Ormož – poudarek na tekstilnem program, CPU Rogaška – poudarek na lesnem programu, CPU Lj – poudarek na designu in elektroniki, CPU Kočevje – poudarek na dodelavi tekstilnih izdelkov, CPU Slov. Konjice- poudarek na logistiki in distribuciji izdelkov. Ker izdelke po 5 tednih izmenjujemo med CPU, je ponudba vedno pestra. Izdelek, ki je potreben strokovne obdelave, usmerimo v CPU, ki je najbližji, saj vsi CPU-ji ne razpolagajo s potrebno opremo za prenovo,« je odgovorila dr. Marinka Vovk, Center ponovne uporabe d.o.o., SO.P.

»Po prevzemu stvari najprej dobro pregledamo. Lesene stvari popravimo, pri elektronski in električni opremi pregledamo, če deluje, nato te predmete očistimo. Vse igrače operemo v pralnem stroju, oblazinjeno pohištvo očistimo globinsko, vse ostalo operemo ročno z ekološkimi čistili, kot je npr. limona, soda bikarbona in kis. Redko se odločimo za razmaščevalne detergente, ki so agresivni do okolja. Nekatere kose inovativno obnovimo ali predelamo v nov kos pohištva. Kreativni smo vsi, predvsem takrat, ko se odločamo, kaj bi lahko naredili z dotrajanim ali poškodovanim kosom. Zmaga seveda najboljša ideja. V CPU Velenje redno gostimo mlade iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol, jim predstavimo naše delo in pomen ponovne uporabe. Večkrat letno organiziramo mizarsko delavnico, kjer slušatelji spoznajo, kako lahko obnovimo lesene kose pohištva. Radi pomagamo vsem mladinskim in drugim organizacijam, ki potrebujejo pomoč našega centra,« je poudarila Alenka Košir, CPU Velenje.

»Popravila nedelujočih predmetov ne izvajamo, razen manjših popravil, kot je npr. sestavljanje koles s sedeži, zavorami in drugimi manjkajočimi deli, ki jih dobimo drugje in jih sestavimo v funkcionalno celoto. Sicer uporabnik prevzame, kar vidi in mora sam poskrbeti za popravilo oziroma izboljšavo,« pravi Denis Bele, Komunala Izola d.o.o.

»Pri nas ne nudimo popravljanja. Stvari predelujemo – iz starih zaves delamo trajne vrečke za nakup sadja in zelenjave, iz polomljenega dežnika nastane vrečka za nakupe, konferenčni trakovi služijo za obrobljanje torb, staro pohištvo predelamo in opremimo prostor itd. Za takšno delo je potrebno veliko kreativnosti. Uživamo v omejitvah, ki smo si jih zastavili z načelom uporabe izključno rabljenih in odpadnih materialov. Vidimo, da je to še večja vzpodbuda za bolj kreativno delo. Naše delovanje je obsežno in pokriva izdelavo poslovnih daril iz odpadnih materialov, Smetumet znamko unikatnih recikliranih izdelkov, opremo prostorov, program reciklažnih delavnic globalnega učenja ter obširne projekte, ki zajemajo dogodke, izdelke in delavnice na izbrano tematiko,« je njihovo delo opisala Maja Modrijan, Kulturno ekološko društvo Smetumet.

Centri ponovne uporabe v večini omogočate usposabljanje brezposelnih oseb iz ranljivih ciljnih skupin. Koliko ljudi zaposlujete? Ljudi s katerimi znanji potrebujete?

»Kot socialno podjetje nudimo možnost zaposlitvene in poklicne rehabilitacije, zato sodelujemo z organizacijami, ki skrbijo za osebe s posebnimi potrebami. Celotna mreža CPU zaposluje 18 ljudi. Potrebujemo ljudi s tehničnimi znanji, predvsem imajo prednost praktiki, ustvarjalci, kreativci, ljudje, ki imajo radi to delo,« je povedala dr. Marinka Vovk, Center ponovne uporabe d.o.o., SO.P.

»Število zaposlenih v CPU Velenje se je skozi leta delovanja spreminjalo. V prvem letu delovanja sta bila zaposlena dva delavca, en preko sheme javnih del ter drugi v sklopu projekta USE-REUSE. V letih 2013– 2015 je CPU Velenje zaposloval 3 ali 4 delavce, v posameznem obdobju tudi 5 delavcev. Zaposlujemo osebe iz ranljivih skupin (dalj časa brezposelne oz. delovno neaktivne osebe), ki jim ni nič težko narediti, znajo komunicirati s strankami in imajo vsaj malo smisla za umetnost,« pravi Alenka Košir, CPU Velenje.

»Trenutno ne zaposlujemo oseb za ta namen in vse aktivnosti izvajamo z lastnimi zaposlenimi,« pojasni Denis Bele, Komunala Izola d.o.o.

»Smo majhno društvo z omejenimi finančnimi sredstvi. Trenutno v okviru projekta pOSEBNI prijatelji s podporo Norveškega mehanizma zaposlujemo tri osebe s posebnimi potrebami. Sicer pa nimamo odprtih delovnih mest,« pove Maja Modrijan, Kulturno ekološko društvo Smetumet.

Kako gre poslovanje? Je zanimanje za nakup? Na kakšen način se financira center?

»Kot vsa socialna podjetja v Sloveniji smo tudi mi odvisni izključno od prodaje na trgu. Kupce zanima izključno cena. Dodana vrednost, ki se kaže v ponovni uporabi in zaposlovanju ranljivih skupin ter socialni integraciji nima cene na trgu, zato je to vse naš strošek. Kljub strategiji socialnega podjetništva, ki je predvidevala del subvencije za izvajanje družbeno koristnih dejavnosti, ni operativna in tako so mnoga socialna podjetja zaprla svoja vrata. Tudi mi se borimo za preživetje, delamo na tujih trgih in iščemo nove posle. Velik problem je, ker naše delo ni cenjeno, saj je nov izdelek iz Kitajske ali Bangladeša zelo poceni. Nihče se ne vpraša, kako je to mogoče. Morda se bodo ljudje začeli spraševati takrat, ko res ne bo več možnih zaposlitev, kajti če lahko vse naredijo drugi in to zelo poceni, kjer nista pomembni etika, ekologija, kjer je prisilno delo pravilo in kjer ne poznajo okoljske in socialne zakonodaje, potem ne potrebujemo domačih delovnih mest,« je stanje pokomentirala dr. Marinka Vovk, Center ponovne uporabe d.o.o., SO.P.

»CPU Velenje se financira izključno s sredstvi Mestne občine Velenje, kjer se je na projekt USE-REUSE vezal strošek zaposlitve ene osebe, in sicer za čas od vzpostavitve CPU Velenje (december 2012) ter do zaključka projekta USE-REUSE (december 2014). Poslovanje je zadovoljivo. Se pa v prihodnje nadejamo še uspešnejšega poslovanja ter večjega zanimanja s strani kupcev oz. tistih, ki opremo oddajo v CPU. CPU izvaja mnogo promocijskih aktivnosti (sejmi, radio, časopis, lokalna televizija) ter obveščevalnih akcij za šole. Zanimanje za nakup je veliko, saj nas obiskujejo stranke iz cele Slovenije. Podatki za leto 2014 kažejo, da smo prodali in podarili (kar nekaj stvari tudi podarimo) predmete, ki so bili skupaj težki kar 24.654 kg. Ko stranka kupi stvari, jih namreč pri blagajni stehtamo in vrednost zapišemo. Ker težjih stvari ne tehtamo in težo samo ocenimo (vedno manj, kot imajo ti kosi realno težo), lahko rečemo, da smo v letu 2014 prodali in podarili predmete skupaj težke več kot 25 ton,« je pojasnila Alenka Košir, CPU Velenje.

»Trenutno uporabnikom omogočamo brezplačen prevzem očiščenih in popravljenih predmetov ter pohištva. V prihodnje se bomo morda odločili bodisi za komisijsko določanje cene ali princip prostovoljnih prispevkov,« je dodal Denis Bele, Komunala Izola d.o.o.

»Društvo se financira delno iz prodaje naših avtorskih izdelkov ter z izvajanjem storitev, delno iz pridobivanja sredstev na razpisih za specifične projekte. Prodaja in naročila nihajo, projekti so vedno časovno in finančno omejeni, zato je narava našega finančnega delovanja zelo asketska in prilagojena trenutnim razmeram,« je ocenila Maja Modrijan, Kulturno ekološko društvo Smetumet.