Samo en v verigi bio hotelov, a to ni edina lastovka – EOL 101/102

»V Sloveniji imamo omejeno število ponudnikov z okoljskimi certifikati, ki odražajo trajnostno usmerjenost. Trenutno ima šest ponudnikov znak EU Marjetica in dva ponudnika namestitev Green Globe. En hotel je vključen v verigo Bio hotels. V letu 2015 smo v Slovenijo pripeljali certifikat Travelife in do danes je v proces ocenjevanja vključenih že 7 hotelov,« je trenutno stanje opisala mag. Maja Pak, Slovenska turistična organizacija (STO).

Po petih merilih do eko hotela

»Bohinj EKO Hotel je bil poleti 2009 zgrajen kot 1. ekološki hotel v Sloveniji. Je med najbolj energetsko varčnimi turističnimi kompleksi v Evropi. Ukrepe izvajamo skladno s petimi področji kriterijev, na katerih temelji kategorizacija ekoloških hotelov po sistemu globalnega trajnostnega združenja Green Globe: Energija (lastna energetska vrtina, kogeneracija – proizvodnja elektrike, LED razsvetljava), voda (uporaba in ravnanje z odpadno vodo, kroženje vode, uporaba toplotnih črpalk), odpadki (ločevanje smeti, odvoz bioloških odpadkov, odlaganje in reciklaža), eko dejavnosti (izobraževanje, delavnice, lokalna delovna sila) in varovanje narave (organsko čiščenje, uporaba naravnih materialov). Obsežni seznam kriterijev mora biti vsako leto na novo potrjen in odobren s strani posebnih okoljevarstvenih ekip,« je pojasnil Andraž Čoralič, Bohinj Park ECO Hotel.

»Hotel dosledno uvaja ukrepe na področju energije, vode, prehrane in lokalnega povezovanja. Skrbimo za manjšo porabo vode, postopoma uvajamo varčno razsvetljavo, uporabljamo recikliran sanitarni papir, ločujemo odpadke, opuščamo plastenke, usmerjeni smo v električna vozila. O tem tudi izobražujemo goste, da pod sloganom »reduce, reuse, recycle« še sami prispevajo k temu, ne da bi bili s tem prikrajšani za udobje. V prihodnje želimo z lokalnim povezovanjem gostom ponuditi bolj kvalitetno doživetje z domačo hrano iz domačih pridelkov, z domačimi napitki, svežimi začimbami. Skrbimo, da hrana ne ostaja, trda mila smo nadomestili z dozirnicami, tako da ne mečemo stran enormnih količin komaj uporabljenih kozmetičnih proizvodov in podobno,« je povedala Urša Malovrh, Hotel Park Ljubljana.

»V družbi Hoteli Bernardin se zavedamo, da smo v začetni fazi izvedbe trajnostnih ukrepov in da je prostora za izboljšave še veliko. Preden lahko govorimo o sistemu uveljavljanega trajnostnega poslovanja, je potrebno definirati posledice takšne poslovne usmeritve, tako dobre kot slabe, torej družbene, gospodarske in okoljske. Trenutno smo v fazi postavljanja sistema monitoringa okoljskih vplivov poslovanja družbe,« je dodala Petra Zabukovec Baruca, Hoteli Bernardin, d. d.

»Vse raziskave o povpraševanju po zeleni turistični ponudbi kažejo, da trajnost postaja eno od osnovnih pričakovanj potrošnika. Pomeni, da zeleni turizem ni več toliko konkurenčna prednost kot je »higienični minimum«, katerega se mora držati turistični ponudniki. Z rastjo okoljskega zavedanja raste tudi pričakovanje do tovrstnega delovanja. Po nekaterih raziskavah se ocenjuje, da bi že 70 % obiskovalcev med izbiro dveh primerljivih hotel izbralo tistega, ki dokazuje svojo trajnost,« je pojasnila mag. Maja Pak, Slovenska turistična organizacija (STO).

Veriga Bio hotelov s strogimi zahtevami in kontrolo

Bio hoteli so največja združba okolju prijaznih hotelov v Evropi. Skoraj sto bio hotelov iz sedmih evropskih držav se specializira za trajnostne počitnice, med drugimi tudi Posestvo Trnulja iz Slovenije. Osnovne smernice, ki jim morajo hoteli strogo slediti, so: trajnostna ekonomija, kupovanje lokalnih izdelkov, uporaba zelene energije ter upoštevanje kroga odpadkov.

»Usmeritve in zahteve verige Die Biohotels so zelo jasne: nič, kar ni trajnostno in ekološko, ne more biti del verige, začenši pri hrani in pijači. Vse, kar je v ponudbi, mora s certifikatom dokazovati svoje ekološko poreklo. Če se le da, naj bo hrana lokalnega porekla, pomembna je tudi količina porabljenega mesa na gosta. Vsa uporabljena energija mora biti zelena. Zelena električna energija, kurjava na obnovljive vire energije in podobno, ves papir mora biti recikliran, pralna sredstva in pralni praški morajo biti tudi ekološko certificirani, enako velja za kopalniško kozmetiko v apartmajih oz. sobah. Pomembno je, kako na delovno mesto prihajajo zaposleni in koliko kilometrov naredijo za službene potrebe z osebnimi vozili. Pri nas od letos v ta namen uporabljamo samo električna vozila. V verigi smo seveda novinci. Potrebno je veliko truda, da nas bodo na tujih trgih enakovredno sprejeli. Članstvo v verigi Die Biohotels k temu lahko veliko pripomore. Smo v njihovem katalogu, na internetni strani, na skupnih predstavitvah na sejmih ipd. Prepoznavnost se povečuje in s tem tudi število, predvsem tujih gostov v apartmajih, ki cenijo trajnostno ponudbo in so zanjo pripravljeni več plačati. V Sloveniji ni nobenega ponudnika, ki bi se odločal za vstop v verigo Die Biohotels. Razlogov za to je najbrž več: zahteve verige res niso enostavne, tudi članarina ni zanemarljiva, povrh vsega pa je nujno, da ima nastanitev vsaj enega zaposlenega, ki odlično obvlada nemški jezik – ker gre za verigo s sedežem v Avstriji in usmeritvijo predvsem na nemško govoreči trg, to so Nemčija, Avstrija, Švica, poteka vsa komunikacija v nemškem jeziku,« je pojasnila mag. Urša Kunz, Posestvo Trnulja.

Glede izvajanja nadzora pa je povedala naslednje: »Kriteriji se preverjajo minimalno enkrat letno z napovedano kontrolo, najverjetneje pa hotel vsako leto kontrolorji obiščejo še enkrat nenapovedano. Te kontrole so sicer zelo natančne. Budnemu očesu izurjenih in visoko usposobljenih kontrolorjev nič ne uide, vendar kontrolorji nikoli ne dajejo občutka nadrejenosti, gre bolj za nekakšen sestanek enakovrednih partnerjev, ki pa seveda natančno vesta, kakšne so njune pravice in dolžnosti. Kontrolor najprej pregleda vso dokumentacijo, ki dokazuje trajnostni in ekološki način poslovanja, potem pa tudi vsa skladišča, kuhinjo, apartmaje, pralnico itd. Na nekaj primerih preveri, ali se nabavljena količina nekega artikla na eni strani sklada s prodano količino in zalogo na drugi strani. Vsakoletno se preverjajo tudi recepture in dobavitelji ter njihovi certifikati.«

Lokalna oskrba, trajnostni dogodki, električna vozila

»Spodbujamo električna vozila, kjer kolo ali hoja nista možna. K temu spodbujamo tudi zaposlene. Imamo svoje električno vozilo in električno polnilnico, ki jo gosti lahko brezplačno uporabijo. V toplejših mesecih na primer omogočamo brezplačno jogo pod krošnjami in brezplačno knjižnico. Jedilnik že ponuja nekaj domačih oziroma lokalnih proizvodov in napitkov. Trenutno se hoteli v Ljubljani povezujemo in iščemo skupne dobavitelje lokalno pridelane hrane. Gosti lahko kupijo izdelke domače obrti in lokalnih izdelovalcev itd.,« je povedala Urša Malovrh, Hotel Park Ljubljana.

»Leta 2012 je študijska tura novinarjev takratne Slovenske turistične organizacije izračunala, da nočitev v Bohinj EKO Hotelu pomeni desetkrat manj izpusta CO₂ v ozračje kakor nočitev v primerljivem slovenskem hotelu. Razlika pri ogljičnem odtisu je toliko večja, če gre naenkrat za večje število gostov, zato smo prvi v Sloveniji ponudili možnost organizacije trajnostnih dogodkov. Prednost dajemo lokalnim dobaviteljem. Pri eksotičnih jedilih smo pozorni na fair-trade in organsko pridelavo surovin. Spodbujamo trajnostni prevoz, promoviramo kulturno in zgodovinsko dediščino ter aktiven, zdrav način preživljanja prostega časa. V juniju 2015 smo javnosti predstavili inovativen zeleni produkt, Bohinjsko tujsko sobo. Notranjost sobe odlikuje unikatno masivno pohištvo iz lokalnega lesa, ki mu je mogoče slediti od drevesa do izdelka. Gre za edinstveno medresorsko povezovanje v Sloveniji, saj smo se na lokalni ravni povezali sledeči akterji: Javna ustanova (Turizem Bohinj), lesna industrija (LIP pohištvo Bohinj, pohištvo »LORE«), kreativni sektor (Zavod Rompom) – mladi ustvarjalci ter turistični obrat (Bohinj EKO Hotel). Projekt je bil delno financiran s sredstvi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP),« je pojasnil Andraž Čoralič, Bohinj Park ECO Hotel.

»V koraku s trajnostnim trendom v turizmu uvajamo storitve z lokalnim pridihom. Okolje in poslovni uspeh sta v turizmu soodvisna. Hoteli so del okolja, v katerem se morajo obnašati kot odgovoren gost. Usmerjamo se k oblikovanju turističnih storitev in produktov, ki vključujejo naravno in kulturno dediščino in odražajo lokalno identiteto. V počitniške animacijske in MICE programe še bolj vključujemo lokalne običaje in tradicijo. Pridružili se bomo organizaciji festivalov ali dogodkov, ki podpirajo lokalno kulturo in identiteto. In še bolj si bomo gostom prizadevali ponuditi informacije o naravnih in kulturnih znamenitostih iz našega okolja.

Postopno razvijamo ponudbo storitev s pridihom lokalnega, pristnega in avtentičnega na področiju wellnessa, animacije, gostinske ponudbe, izletov in drugih programov na počitniškem in poslovnem segmentu pod znamko »ENJOY LOCAL – UŽIVAJMO LOKALNO«. Postopno izvajamo tudi okoljske investicije, kot so energetsko učinkovita in okolju prijazna investicija v toplotno črpalko voda/morje v Grand hotelu Bernardin in hotelu Salinera v Strunjanu. Od letošnjega poletja dalje nudimo gostom in drugim uporabnikom električnih vozil možnost polnjenja električnih vozil na polnilni postaji z zmogljivostjo 22 kW. Poleg polnilnice električnih vozil imajo gostje tudi sami priložnost preizkusa električnih vozil in s tem povezane uporabniške izkušnje nove mobilnosti,« je dodala Petra Zabukovec Baruca Hoteli Bernardin, d. d.

»Takoj ob prihodu gostu razložimo naš trajnostni način življenja in kmetovanja. Poskušamo vzbuditi interes za lokalno kulturno dediščino, naravne zanimivosti in druge točke interesa v bližnji okolici. Ko jih pospremimo v apartma, jim razložimo posebnosti in prednosti trajnostne gradnje in posebnosti naše opreme iz naravnih materialov. Iz konoplje je izolacija iz lastnih nasadov, posteljnina, vzmetnice, zavese, brisače. Opečnata tla so iz opeke, ki je recikliran del stare hiše na posestvu. Umivalnik, ki je ročno narejen iz gline posebej za nas, pod steklenim podstavkom so kamni iz reke Iške, fotografije, ki krasijo stene tuša, so posnetki tolmunov iz Iškega Vintgarja).

Med pogovorom mimogrede razložimo tudi trajnostna pravila igre: varčno rabo energije, papirja, hrane, brisač ipd., ločevanje odpadkov in uporabo pralnega in pomivalnega stroja samo, če je poln. Priporočamo prevoz s kolesom in mestnim avtobusom, nedavno pa smo naš vozni park obogatili še z električnimi kolesi in električnimi vozili. Uporaba navadnih koles je brezplačna. Pri nas tudi velik del živil pridelamo sami, nekje okrog 70 %. Za proizvode, ki jih dokupujemo, imamo že ustaljene in preverjene dobavitelje. Najljubše nam je, če npr. od ekološke kmetije, ki od nas kupuje ekološko koruzo za krmo živali, kupimo sir, mleko, jajca, ipd. Sicer bi si želeli, da bi čisto vse lahko nabavljali lokalno, vendar zdaj to še ni mogoče, zato imamo tudi možnost nabave preko grosista, ki je partner verige Die Biohotels, za manjše količine pa največkrat obiščemo kar kakšno od slovenskih ekoloških trgovin,« je pojasnila njihove izkušnje mag. Urša Kunz, Posestvo Trnulja.

Od osveščanja gostov do lastne energetske postaje

Hoteli so ogromni porabniki vode in energije. Hoteli prihodnosti, trajnostni hoteli morajo tako na tem področju narediti največ. »V neposredni bližini hotela je bila narejena energetska vodna vrtina. V vodonosnem območju globoko pod zemljo se nahaja kristalno čista voda. Ta voda s toplotnimi črpalkami ogreva sanitarno vodo in objekt. Toplo sanitarno vodo iz tušev in umivalnikov se prav tako izkoristi. Namesto, da se toplo pošlje v kanalizacijo, kot je to v navadi, se jo zbere v posebnih rezervoarjih, kjer ji toplotne črpalke odvzamejo preostalo toploto in jo izkoriščeno ter ohlajeno spustijo v kanalizacijo. Ko ji je bila toplota odvzeta, se prek toplotnih izmenjevalcev znova vrača v sistem.

Bohinj EKO Hotel ima poleg energetske vrtine tudi lastno energetsko postajo. Sočasno se namreč proizvajata električna energija in toplota. Dve napravi, ki ju poganja utekočinjen naftni plin (UNP), skupaj sočasno proizvajata električno in toplotno energijo. Ista električna energija skrbi za poganjanje toplotnih črpalk v hotelu in celotno napajanje hotela ter vodnega parka obenem. Toplota, ki se sprošča ob proizvodnji električne energije, se uporabi za gretje bazenov. Takšen sistem ima zaradi uporabe preostale toplote izjemno visok celotni izkoristek med 70 in 90 %. Z istočasno proizvodnjo toplotne in električne energije se prihrani tudi do 30 % primarne energije v primerjavi z ločeno proizvodnjo.

Celotni hotel je ogrevan na principu nizko-temperaturnega režima – s talno kurjavo in hladilno-grelnimi gredami. Stene so nadstandardno izolirane in tako omejujejo uhajanje toplote. Poleg sodobnih izolacijskih materialov so na celotnem objektu montirana tudi stekla z najnižjim faktorjem Ug. S tem je zagotovljena minimalna prehodnost in izguba toplote skozi plašč objekta. Objekt prekriva prva tovrstna streha pri nas. V celoti je izdelana iz lesa in drugih naravnih materialov. Tudi hotelska razsvetlitev je premišljeno zasnovana. Pretežno vsa svetlobna telesa v objektu so zasnovana na tehnologiji Power LED.

Celotni sistem za izrabo energije in uravnavanje porabe je voden v centralnem nadzornem računalniškem sistemu CNS. Strežniki, baze podatkov v podatkovnih strežnikih, sistem za brezprekinitveno napajanje UPS ter vsa aktivna oprema, to so usmerjevalniki, stikala ipd., za informacijsko in tehnološko tako dovršen hotel so energijsko precej zahtevni. A bolj kot na električno energijo, ki jo hotel tako ali tako proizvaja z lastno energetsko postajo, je potrebno misliti na toploto, ki jo takšni računalniški sistemi oddajajo. Takšne prostore je potrebno intenzivno hladiti. Da bi toplote, ki se sprošča ob delovanju naprav ne metali stran, pa je v sistemskem prostoru nameščena napredna toplotna črpalka zrak-voda, ki vso oddano toplotno energijo vrne nazaj v sistem v obliki tople vode,« je njihov zgleden primer varčevanja opisal Andraž Čoralič, Bohinj Park ECO Hotel. Ponekod varčevanje z vod in energijo še ni tako celostno, vendar hoteli poizkušajo varčevati tam, kjer je mogoče.

»Do konca leta bo vsaj 75 % naše razsvetljave varčne. Upamo celo, da več. Varčne in led sijalke po hodnikih in koridorjih luči prižigajo in ugašajo senzorji. Sistematično o možnosti varčnega obnašanja obveščamo goste. Brisače lahko uporabijo večkrat. Za manjšo porabo vode imamo varčne tuš ročke in perlatorje, ki zmanjšajo porabo vode za 50 %. Kotličke imamo nastavljene tako, da porabijo manj vode. Gosti s svojim razumevanjem veliko pripomorejo. Naš hotel ima velike kapacitete in torej veliko število gostov, ki so lahko zelo potratni ali varčni,« je povedala Urša Malovrh, Hotel Park Ljubljana. Z njo se strinja tudi Petra Zabukovec Baruca Hoteli Bernardin, d. d., ki pravi: »Zaenkrat so ukrepi na tem področju usmerjeni na raven osveščanja gostov v sobah in na kopališčih o zmerni porabi vode in varčevanju z električno energijo.« »Smo tudi v veliki meri samooskrbni z elektro biodieselskim agregatom, imamo solarno napravo za ogrevanje tople vode, lesni sekanci za kurjavo pa so pretežno z naših kmetijskih površin, ki so bile zaraščene, mi pa jih očistimo in obenem še uporabimo ta »odpadni« material za kurjavo. Naš ogljični odtis za leto 2014 znaša 7,51 kg CO2/nočitev, kar je zelo v zelenem področju, mejna vrednost je namreč 10 kg CO2,« je povedala mag. Urša Kunz, Posestvo Trnulja.

Zmanjševanje količine odpadkov le odskočna deska

»Pri nas hrane skoraj nič ne ostaja. Imamo preračunano, koliko ljudi hodi v povprečju k nam na dnevna kosila, skupine naročajo večerjo v naprej in vemo, koliko pripraviti hrane. Vseeno ostaja odpadna hrana, ki gre v biološke odpadke. Sicer pa že nekaj časa ločujemo odpadke. Tudi tiste, ki jih odvržejo gosti v sobah. Poleg tega ne uporabljamo plastenk. Namesto trdih mil imamo v sobah dozirnice za tekoča mila. Vse, kar se znotraj hotela ne loči, partner, ki skrbi za odvoz odpadkov, po svojem dodelanem sistemu ločuje na lokaciji,« je povedala Urša Malovrh, Hotel Park Ljubljana.

»Odpadke ločujemo in recikliramo, organske ter biorazgradljive odpadke odvaža podjetje Biotera, ki ima za zbrane odpadke urejeno pravilno obdelavo. Ukrepe za zmanjšano količino odpadkov izvajamo po načelu podaljševanja življenjske dobe in ponovne uporabe materialov, kjer je to mogoče; v obeh restavracijah imamo na voljo otroške porcije. Velik poudarek je na kvaliteti in spoštljivem odnosu do hrane. Pri nabavi dajemo prednost lokalnim dobaviteljem, kupujemo v večjih pakiranjih oziroma rinfuzi. Stalno izvajamo akcije tudi v vrstah hotelskih gostov. Med počitnicami organiziramo delavnice, kjer otroci gostov izdelujejo uporabne reči iz naravnih ter recikliranih surovin,« je pojasnil Andraž Čoralič, Bohinj Park ECO Hotel. »Na tem področju imamo vzpostavljen sistem uporabe neporabljene hrane, ki je skladen z zdravstveno – higienskimi standardi. Z različnimi ukrepi se zavzemamo za nično stopnjo prehranskih odpadkov, a smo trenutno v fazi vzpostavljanja takšnega sistema, ki zahteva koordinirano delovanje trga dobaviteljev, dobro poznavanje turističnega trga in prehranskih navad gostov ter učinkovitega odjema neporabljene hrane v dobrodelne namene lokalnim dobrodelnim organizacijam,« je dodala Petra Zabukovec Baruca, Hoteli Bernardin, d. d.

Trajnostni »team building« v porastu

»Kot prvi eko hotel v Sloveniji smo prvi uvedli možnost organizacije trajnostnih dogodkov. Gostje lahko prespijo v energetsko varčnem hotelu, organiziramo trajnostni prevoz, »team buildinge« z okoljevarstveno noto, to je sajenje dreves, različne športne dejavnosti v neokrnjeni naravi, obiranje avtohtone koruze – druženje v mlinu, samostojna priprava večerje iz pridelanih surovin, tematska druženja z upoštevanjem lokalne zgodovinske in kulturne dediščine in podobno. Poudarek je na lokalno pridelani hrani. Imamo tudi lastne certificirane jedi »Najboljše iz Bohinja«. V hotelski kleti imamo polnilnico za električne avtomobile, kar omogoča izvedbo mednarodnih tehnoloških konferenc, ki obravnavajo električno mobilnost. Hotel ima tudi primerno umestitev in kapacitete za predstavitev novih električnih ali hibridnih vozil,« je povedal Andraž Čoralič, Bohinj Park ECO Hotel.

Podobno pozitivno izkušnjo z ljudmi ima mag. Urša Kunz, Posestvo Trnulja: »Podjetja kažejo vedno višjo stopnjo trajnostne ozaveščenosti. Vsi, ki pri nas organizirajo izobraževanja, »team building-e«, predstavitve, srečanja, so zelo zadovoljni z uspešnostjo svojih dogodkov. Udeleženci se namreč v naravnem okolju, v prostoru z velikimi steklenimi površinami s pogledom v naravo, glinenimi ometi, rekuperacijo (prezračevalni sistem) in lesenim oljenim masivnim pohištvom, ki še vedno rahlo diši po savni, nadvse dobro počutijo. V odmorih se odpravijo na sprehod, ogledajo si zeliščni in zelenjavni vrt, naše živali, okolico ter Ljubljanico. Do reke je s posestva vsega 400 m. Nekateri se celo odločijo, da z mesta pridejo do nas z ladjico. Občudujejo prečudovito barjansko naravo vsega 6 km od Ljubljanskega Tromostovja. Zdravo in okusno kosilo iz ekoloških sestavin jih napolni z energijo še za popoldanski del predavanja. Večinoma gostje na koncu želijo, da jim povemo nekaj o posestvu, njegovem nastanku, trajnostnem kmetijstvu ter načinu pridelave in predelave ekoloških živil. Vsakič znova sem prijetno presenečena, ko po celem dnevu predavanj praktično vsi udeleženci ostanejo še na naši predstavitvi in pri njej aktivno sodelujejo z vprašanji, mnenji, komentarji. Če je še dovolj energije, na koncu še skupaj zapojemo, včasih se s karaokami nadaljuje do poznih ur.«

Pot do okoljske marjetice posuta z birokratskimi trni

Že dolgo je znano, da evropski okoljski znak Ecolabel, okoljska marjetica, v Sloveniji še ni našel prijazne domovine. Ne v turizmu ne pri drugih proizvodih, na primer čistilih, tekstilu in še kje. Eden izmed vzrokov so stroški za pridobitev znaka in plačilo letne pristojbine za uporabo znaka Ecolabel. »Vsi procesi uvajanja trajnostnega turizma pokrivajo vse stebre tako okoljskega, ekonomskega kot tudi družbenega in za celovito uvajanje delovanje je potrebno slediti vsem korakom. Pri tem imajo ponudniki na voljo vrsto orodij, ki jim v tem procesu lahko pomagajo. Najbolj učinkovit način je vstop v katero od certifikacijskih shem, ki ponudnika vodijo po vseh korakih. Poleg tega ponudnika na koncu procesa pridobi certifikat in s tem dokaz o trajnostnem poslovanju, ki ga lahko komunicira do končnega potrošnika,« je povedala mag. Maja Pak, Slovenska turistična organizacija (STO).

»Biti trajnosten ni modna muha ali trend, ki bi hotelom dvigovala prihodke. Bolj pomeni zavezo k večjemu spoštovanju okolja v vseh pogledih, kar zahteva številne ukrepe in spremembe, veliko vloženega časa in tudi denarja. To je glavni vzrok, da se za to odloča manj podjetij. Vedno več podjetij in hotelov se tega zaveda, vendar se to ne zgodi čez noč, pa tudi ozaveščenosti oziroma znanja na tem področju je mogoče manj kot v tujini. Seveda zelenih, eko, trajnostnih in podobnih organizacij in hotelov ne bo, če ne bodo trajnostni razvoj kot pomemben del razvoja in družbe prepoznali sami lastniki hotelov in njihov vodstveni kader,« je njihovo izkušnjo pojasnila Urša Malovrh, Hotel Park Ljubljana.

»Postopek pridobivanja je izjemno zbirokratiziran, njena usmerjenost pa je relativno ozka, saj se nanaša predvsem na ekološkost. Naš certifikat Green Globe je širši in vseobsegajoč, postopek je digitaliziran: Po obisku strokovnjakov sledi sistemsko vnašanje izpolnjenih kriterijev, vezanih na trajnostno delovanje, nato fotografsko arhiviranje, vloga ustreznih dokumentov in pregled vseh področij. Pregled traja 2-3 dni od jutra do večera, zatem sledi analiza in zaključek. Na tej podlagi, če ustrezamo kriterijem, je podeljen certifikat. Za obnovitev je vsako leto potrebno izkazati napredovanje za nekaj odstotkov glede na izvorno izpolnjene pogoje,« je dodal Andraž Čoralič, Bohinj Park ECO Hotel.

»Sheme se med seboj razlikujejo glede na področja, ki jih pokrivajo ter načinom izvedbe. Primer je Eko Marjetica, ki pokriva predvsem okoljski steber. Sheme kot so Green Globe, Bio Hotes, Travelife pa pokrivajo vse stebre trajnostnega poslovanja. Odločitev katerega izbrati je velikokrat pogojena predvsem s ciljem, ki mu ponudnik sledi. V primeru novogradnje se ponudniki velikokrat odločajo za Eko Marjetico, ki jih celovito in učinkovito vodi v procesih okolju prijazne gradnje in delovanja. Ponudniki v starejših objektih se raje odločajo za certifikate, ki od njih ne zahtevajo takojšnih velikih investicij, temveč so osredotočene na uvajanje procesov in sistemov spremljanja, odločanja in upravljanja (primer Travelife),« je razlike pojasnila mag. Maja Pak, Slovenska turistična organizacija (STO).

Zelena shema kot strategija razvoja trajnostnega turizma v Sloveniji

»Zelena shema je orodje, ki destinacijam in ponudnikom omogoča vodeno uvajanje trajnostnega delovanja. Za destinacije se je shema naslonila na globalne sprejete kriterije in procese kot Global Sustainable Tourism review in European Tourism Indicator System ter destinacijam ponuja na eni strani orodje za vrednotenje in uvajanje trajnostnega poslovanja ter jim na drugi strani zagotavlja globalno promocijo. Za ponudnike shema podeljuje znak Slovenia Green vsem, ki imajo že pridobljen veljaven mednarodno priznan certifikat. Strategija razvoja trajnostnega turizma sledi krovni strategiji Slovenskega turizma, ki opredeljuje trajnost kot ključno razvojno usmeritev na vseh področjih. Zelena shema pri tem predstavlja pomemben korak v to smer, saj uvaja voden in enoten sistem za vse destinacije in ponudnike. STO zato spodbuja destinacije v proces vstopa, vrednotenja in načrtovanja, saj bodo le certificirane destinacije in ponudniki predstavljali fizični dokaz o prizadevanjih Slovenije na tem področju. STO bo prizadevanja certificiranih ponudnikov podprla tudi z ustreznimi promocijskimi akcijami,« je Zeleno shemo opisala mag. Maja Pak, Slovenska turistična organizacija (STO).