Največji izziv sta nabavna in distribucijska logistika – EOL 98

Lampret Aleš

Ali so kakšne posebnosti v organizaciji logističnih tokov v farmacevtskem podjetju, na katere morate biti bolj pozorni in ki zahtevajo tudi ustrezne organizacijske ali tehnološke rešitve?
Distribucija farmacevtskih izdelkov je usmerjena predvsem v zagotavljanje varnosti pacientov. Kot veletrgovina s polnim obsegom opravljanja dejavnosti prometa z zdravili na debelo imamo štiri ključne vloge pri oskrbi trga z zdravili: celovito oskrbo trga z zdravili, zmanjševanje transakcij med proizvajalci ter lekarnami, financiranje zdravstvenega sistema in opravljanje storitev z dodano vrednostjo za proizvajalce in lekarne.

Pri oskrbi z zdravili je najpomembnejša direktna povezava s proizvajalci, kjer se dobavna veriga prične. Vsak proizvajalec zahteva, da je izdelek, dobavljen pacientu, takšen, kot ga je proizvedel. Seveda se pred začetkom poslovanja prepriča, ali partner te zahteve lahko zagotovi. Predvsem so osredotočeni na sledljivost izdelkov na nivoju proizvodne serije v celotni dobavni verigi, zagotavljanju varnostnih in temperaturnih pogojev ter izobraževanju osebja, vključenega v procese. Vsaka med njimi zahteva tako organizacijske kot tudi tehnološke rešitve za njihovo zagotavljanje.

A pri vas gre še za eno posebnost. Kemo­farmacija je del skupine Celesio. Kako znotraj skupine uveljavljate določene standarde in informacijski sistem, da lahko poenotite upravljanje logističnih poti? Ali vsako podjetje v skupini razvija avtonomni sistem upravljanja logističnih poti?
Biti del velike skupine ima res svoje posebnosti. Kljub enotnim smernicam, ki jih postavlja evropska dobra distribucijska praksa za farmacevtske izdelke, je bila njihova implementacija v preteklosti v določenih pogledih različna. Skupina Celesio je namreč nastajala s priključevanjem družb, ki so že delovale v svojem okolju. Te pa so že imele vpeljane rešitve, s katerimi so izvajale distribucijo ter so bile še dodatno prilagojene lokalni zakonodaji ter zahtevam trga. Seveda je cilj, da bi bil na razpolago informacijski sistem, ki bi bil univerzalno uporaben za podporo procesom v celotni skupini. Vendar, kot so zahteve trga v različnih državah skupine različne, so takšne tudi rešitve. Tudi Kemofarmacija pri tem ni nikakršna izjema. Zaradi strožjih zahtev, ki jih je lokalna zakonodaja postavljala pred distribucijo, so bile vpeljane določene rešitve, ki pa so po drugi strani postale del bodočih standardov distribucijskih procesov v skupini.

Torej kje so v vašem sistemu večji izzivi – v notranji logistiki ali v zunanji, v celotni verigi in posebej pri transportu?
Izzivi se skozi leta spreminjajo. Vsak od naštetih segmentov predstavlja svojevrsten izziv. Vendar zaradi interakcije med različnimi deležniki predvidevam največje izzive v nabavni ter distribucijski logistiki.

Kako pa pri tem zagotavljate sledenje izdelkom?
Sledenje farmacevtskih izdelkov se izvaja od trenutka vstopa v distribucijsko verigo, ki je pod nadzorom Kemofarmacije, do predaje kupcu. Sledenje izdelkov je nadgrajeno še s sledenjem posameznih proizvodnih serij izdelkov ter njihovih rokov uporabnosti. Teh aktivnosti si brez robustnih, informacijsko podprtih procesov praktično ni mogoče zamišljati.

Med merili, ki jih mora izpolnjevati najboljši logist, je tudi okoljski. Koliko in kje ste zeleni logisti? Morda v voznem parku?
Med vrednote, ki jih imamo globoko zakoreninjene v naši družbi, je tudi skrb za okolje. Zavedamo se, da to lahko dosežemo s stalnimi izboljšavami glede učinkovitosti izrabe virov v procesih distribucije. Na primer energetska optimizacija procesov, uporaba ekološko sprejemljivejših materialov in podobno.

Po drugi strani pa že leta pri koncipiranju procesov vključujemo tudi povratno logistiko. Stranski produkti procesov, kot so transportna embalaža, folije, papir … se zbirajo ter vračajo v nadaljnje predelave. Dobava izdelkov se izvaja v sledljivi ter povratni transportni embalaži. Ker se zavedamo, da odpadna zdravila niso nenevarni odpadek, smo skupaj s partnerji organizirali ozaveščanje, zbiranje ter odstranjevanje odpadnih zdravil s strga.

Stroka ocenjuje, da je v podjetju težko optimizirati logistiko, če se vodstvo ne zaveda, kaj lahko logistika prispeva k zmanjšanju stroškov poslovanja. Kakšen status ima logistika v podjetju in ali morda ugotavljate stroškovno učinkovitost logistike?
V družbi se že leta zavedamo, da logistika skozi servisno ter razvojno funkcijo prispeva k uspešnosti družbe. Pri tem je procesno vpeta med ostale poslovne funkcije. Zelo težko pa bi govorili o uspešnosti ter napredku, v kolikor ne bi spremljali rezultatov po različnih ključnih kazalcih. Med njimi so seveda med najpomembnejšimi kazalci finančnega vidika poslovanja. Kot del velike skupine pa imamo možnost primerjave z drugimi v skupini.

Na kateri logistični dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?
Ne vem, če je ravno logistični dosežek, ampak posebej sem ponosen na sodelavce, ki vsakodnevno verjamejo, da lahko dosegamo še boljše rezultate. Ni vedno lahko, ampak že mnogokrat smo ugotovili, da zmoremo le s pozitivnim razmišljanjem ter skupnimi močmi, ki so usmerjene v pravo smer.

Katere logistične izboljšave načrtujete letos?
Letos se bomo usmerili predvsem k spremembam v nabavni ter posledično notranji logistiki. Z njimi želimo še povečati učinkovitost procesov na vstopu v distribucijsko verigo. Poudarek pa bo tudi na nadgradnji logističnega informacijskega sistema, ki bo informacijsko omogočil kvalitetnejše podatke za spremljanje ter odločanje.