| Lesna panoga | | |
| Projekt WINTHERWAX se je v okviru Obzorja 2020 uvrstil v evropsko inovacijsko ligo prvakov. Izbrani so bili med 580 projekti kot edini slovenski projekt. Dr. Aleš Ugovšek, vodja projektov v družbi M SORA in koordinator projekta WINTHERWAX, je prepričan, da bodo z novim oknom in optimiziranim postopkom izboljšanja odpornosti lesa povečali tako tržni delež doma kot na tujih trgih. V konzorciju je še podjetje Silvaprodukt, podizvajalci pa so Oddelek za lesarstvo z ljubljanske Biotehniške fakultete, Univerza v Hannovru, SP tehniški inštitut iz Boråsa (Švedska), podjetje Inspiralia iz Španije, podjetje Kambič iz Slovenije in Lesarski grozd. EU sofinancira 70 % vrednosti projekta, ki je vreden 1,85 milijona evrov. | |
S projektom WINTHERWAX ste se skupaj s partnerji uvrstili v evropsko inovacijsko ligo prvakov. Gre za podjetja, ki postajajo igralci na globalnem trgu zaradi razvojno-raziskovalnega (RR) dela v podjetju in zaradi inovacij, ki jih uspejo plasirati na trg. Znane so ocene, da slovenska lesnopredelovalna industrija ne namenja dovolj sredstev za RR. Je to točno?
Obe podjetji, ki tvorimo konzorcij – M SORA d.d., proizvajalec lesenih oken in oken s kombinacijo lesa in aluminija in Silvaprodukt d.o.o., proizvajalec voskov in izvajalec termične modifikacije lesa, vlagamo precej sredstev in časa v RR. To nas ohranja v dobri kondiciji na mednarodnih trgih. Poleg RR dejavnosti je zelo pomemben izvoz izdelkov z visoko dodano vrednostjo. Zgolj slovenski trg je premajhen za vse proizvajalce oken, če se omejim le na okna. Seveda pa ni dovolj le to, da se vlaga v RR dejavnost, ampak tudi, da se rešitve in inovacije uspešno trži. Nesmiselno bi bilo vlaganje v razvoj, če tega ne bi uspeli plasirati na trg.
Toda pot na tuje trge najbrž ni lahka?
V veliko pomoč in spodbudo so na področju RR nacionalni in evropski razpisi, ki pa nimajo učinka zgolj po finančni in raziskovalni plati. Zelo pripomorejo tudi k prepoznavnosti in kredibilnosti podjetja. Z uspešnimi prijavami na evropske razpise, kot je npr. SME Instrument v programu Obzorje 2020 ali razpis Eco-Innovation, na katerem smo bili uspešni s prejšnjim evropskim projektom ECO-S na temo lesene izolacije z zračnimi komorami, pride dober glas o podjetju do ljudi, ki sicer morda ne bi slišali za podjetje in izdelke. Ta pozitivni učinek je pomembno poudariti, saj ob vsem ostalem tudi z njim rasteta tako promet kot uspešnost podjetja.
A v lesni panogi ni tako.
V lesnopredelovalni industriji, po mojem mnenju, primanjkuje zavesti o pomembnosti razvoja in inoviranja ter širine in odprtosti razmišljanja zaradi tradicionalnosti panoge. Verjetno je prisoten strah pred »oranjem ledine« ali pa je tveganje preveliko. V farmacevtski in strojni industriji je jasno, da sta v podjetju potrebna razvoj in tveganje. Zaradi tega so tudi dobički in dodana vrednost toliko višji. Je pa dejstvo, da zaradi situacije mnogih lesnopredelovalnih podjetij, ki nimajo ne finančnih še manj pa človeških sredstev za vlaganje v RR, tega vsekakor primanjkuje. Kljub temu imam občutek, da se v zadnjem obdobju tudi v tej panogi stvari spreminjajo in pomikajo v pravo smer. Osebno me ni strah za prihodnost lesnopredelovalne panoge v Sloveniji, v koliko bo tudi država naklonjena panogi in bo videla potencial. Potencial brez dvoma je.
Pri vašem projektu ste se kot proizvajalec oken povezali s podjetjem Silvaprodukt, ki proizvaja zaščitna sredstva za les in izvaja termično modifikacijo lesa. S čim ste uspeli v hudi mednarodni konkurenci, kaj odlikuje vaš produkt in v čem je prednost okna iz termično modificiranega lesa?
Projekt smo prijavili na razpis znotraj t.i. instrumenta za mala in srednja podjetja – SME Instrument, ki je le eden izmed mnogih razpisov v celotnem »bazenu« finančne perspektive Obzorje 2020 (Horizon 2020). SME Instrument je namenjen izključno malim in srednje velikim evropskim podjetjem, ki izkazujejo velik potencial, da se s svojo že razvito rešitvijo prebijejo na EU in globalni trg. Za prijavo je bil namreč osnovni pogoj, da ima podjetje že razvito rešitev oziroma izdelek vsaj do ravni tehnološke pripravljenost TRL 6 (TRL – Technology Readiness Level). Slednje pomeni, da je že razvit reprezentativni model izdelka oziroma prototip in da izdelku ne manjka veliko, da preide na trg. Prijavili smo okno Natura Optimo XLT iz termično modificirane smrekovine Silvapro, za katerega smo pred tem že pridobili certifikat za pasivno okno in v letu 2014 prejeli 1. nagrado na mednarodnem natečaju za cenovno najučinkovitejše leseno pasivno okno. Certificirano je bilo s strani vodilnega svetovnega inštituta za pasivno gradnjo Passivhaus Institut iz nemškega Darmstadta. Okno bo obdelano z voskom Silvacera partnerskega podjetja Silvaprodukt, ki je prav tako že nagrajen produkt na sicer drugih razpisih oz. tekmovanjih.
Tudi Silvaprodukt se je povezal, in sicer z znanostjo.
Da. Za rešitev obdelave termično modificiranega lesa z voski na naravni osnovi podjetje Silvaprodukt že leta sodeluje z Biotehniško fakulteto, Oddelkom za lesarstvo. Prejelo je že mnoga priznanja in nagrade. Med drugim tudi posebno priznanje za najboljšo inovacijo raziskovalne institucije na zadnjem Forumu inovacij 2014. Gre namreč za zaščito lesa, pri kateri ni uporabljena nobena kemikalija, le toplota in vosek naravnega izvora. Med finaliste Foruma inovacij 2014 je bilo izbrano tudi prijavljeno okno Natura Optimo XLT. To potrjuje, da gre za dve rešitvi, ki izkazujeta velik potencial in ki smo ju združili v projektu WINTHERWAX. Zagotovo je bil to pomemben faktor, ki je prepričal ocenjevalce. Dejstvo je, da so takšna okna izdelana iz evropske lesne vrste – smrekovine in ne iz sibirskega macesna ali tropskih lesov, ki so po naravni odpornosti primerljive s termično modificiranim lesom. Evropska komisija zelo podpira razvoj izdelkov iz naravnih materialov, ki poleg tega še znižujejo ogljični odtis, in projekte, v katerih se izkazuje evropska razsežnost, kar smo s predvidenimi testi v različnih evropskih državah tudi izkazali.
V izvedbo projekta ste vključili še druge domače in tuje partnerje. Kako poteka to sodelovanje in kaj prispevajo posamezna podjetja?
Poleg M SORE in Silvaprodukta, ki tvorimo konzorcij, so v projekt vključeni tudi podizvajalci iz Slovenije in tujine. Partnerji bodo prevzeli spremljanje različnih lastnosti oken, ki bodo vgrajeni v testne objekte v Ljubljani, Žireh, Hannovru, Madridu in Boråsu.
Razvili boste postopek obdelave oken iz termično modificirane smrekovine. Kakšne tehnične in druge posebnosti ima vaše pasivno okno?
Gre za nadgradnjo pasivnega okna z inovativno površinsko zaščito. Samo okno odlikuje visoka toplotna učinkovitost, izboljšana dimenzijska stabilnost in daljša življenjska doba, kar je posledica lastnosti osnovnega materiala – termično modificirane smrekovine Silvapro®. S površinsko obdelavo z voski se bistveno poveča hidrofobnost oziroma vodoodbojnost površine lesa. To je boljša alternativa oljem, ki se pogosto uporabljajo pri lesenih oknih, na primer oljen macesen, medtem ko je še nekoliko prezgodaj govoriti o alternativi sintetičnim premazom za les. Končne formulacije voskov so namreč v zadnji fazi razvoja in še ne vemo povsem, kaj lahko pričakujemo. Vsekakor pa je dejstvo, da s hidrofobno površino lesa v veliki meri preprečimo navlaževanje lesa. To je pogoj za preprečitev trohnenja oken in dolgo življenjsko dobo. Izziv bo upočasniti barvne spremembe oken, sivenje, kar pa niti ni tako nujno, saj se že sedaj proizvede veliko število oken iz oljenega macesna, ki postopoma sivijo in so kupci s tem seznanjeni in zadovoljni.
Produkt boste testirali. Kako in v kakšnih razmerah?
Okna bodo testirana v realnih in umetno vzpostavljenih klimatskih pogojih. Želimo testirati okna v različnih, čim bolj ekstremnih klimatskih pogojih. Za to bo v okviru projekta izdelanih 5 testnih objektov, ki bodo stali v že omenjenih petih evropskih mestih in v katera bomo vgradili okna ter fasadne elemente. Ta bodo opremljena s senzorji, ki bodo beležila zunanjo in notranjo temperaturo na površini oken, toplotno prehodnost, dimenzijsko stabilnost … Poleg tega bodo spremljane tudi spremembe barv oken, morebitni nastanki razpok na površini oken, prisotnost plesni in gliv … Izdelali bomo tudi komoro za umetno pospešeno staranje. V komori bo mogoče vzpostaviti ekstremne klimatske pogoje z ostrimi pogoji. V obdobju 10 mesecev bomo simulirali približno desetletno življenjsko dobo oken in fasadnih elementov. Poleg tega bodo izvedeni vsi potrebni testi za pridobitev ustreznih certifikatov, ki se zahtevani za prodajo izdelkov na trgu.
Pri novih proizvodih je za podjetje bistveno, ali ga uspe tržiti. Kaj je pokazala tržna analiza? Kaj bi bilo potrebno storiti v Sloveniji za ponovni vzpon lesnopredelovalne panoge, v kateri se še vedno zmanjšuje število zaposlenih?
Potreba trga je v tem primeru večplastna. Vedno pogosteje se zahtevajo okna z visoko toplotno učinkovitostjo za sorazmerno sprejemljivo ceno. Okno iz termično modificirane smrekovine je v tem primeru zelo primerna rešitev, saj ima med vsemi lesovi, ki se uporabljajo v oknih, najboljše toplotne karakteristike in je skoraj 20 % boljša od normalne smrekovine. Vzrok, ki lahko odvrne kupca od nakupa takšnih oken, je subjektivne narave, saj je takšna okna nemogoče dobiti v svetlih odtenkih. Les med postopkom termične modifikacije spremeni odtenek barve iz normalne barve smrekovine na odtenek podoben orehovini. Po drugi strani pa je lahko tudi razlog, ki kupca prepriča za nakup, prav atraktivni videz. Takšnih kupcev ni malo. Kar pa zadeva okna in drug gradbeni les, na primer lesene fasade v kombinaciji z voski, pa se, glede na regulative in smernice EU ter predpise o omejevanju kemičnih sredstev, v prihodnje predvideva, da bodo voski prava alternativa sintetičnim premazom in zaščitnim sredstvom za les, ki so sedaj še prisotni na trgu. Voske sicer vidimo predvsem kot alternativno oljem za les. V primerjavi z olji so obstojnejši, v prihodnje pa bodo tudi alternativa premazom, ko bo uspelo razviti voske s pigmenti, kar bi zaviralo spremembe barve lesa v oknih.
In prihodnost lesnopredelovalne industrije?
Za ponovni vzpon lesnopredelovalne panoge bi bilo nujno potrebno zapolniti vrzel primarne obdelave lesa z investicijami v žagarske obrate, ki bi omogočali kakovosten razrez lesa v zadostnih količinah. Samo na takšen način bo mogoče prodajalcem okroglega lesa ponuditi zadostno odkupno ceno, ki bo konkurenčna odkupni ceni severnih sosedov. Tega nam v Sloveniji primanjkuje in tu je dobra priložnost za nova delovna mesta. Kolikor mi je znano, so poskusi pred leti že bili, a se je zataknilo pri birokratskih stvareh in se je investitor žal umaknil. Sicer pa lesnopredelovalna panoga postaja vedno bolj multidisciplinarna, specializirana in modernizirana. V lesarskih podjetjih, ki so usmerjena v tujino in prilagodljiva, je potreba po širokem kadru in ne zgolj po lesarjih, kakor je bilo morda včasih. Nerealno je pričakovati, da se bo število zaposlenih v tej panogi dvignilo na raven, kot je bila pred 20 leti, saj so že samo zaradi tehnološkega napredka podjetja, ki so preživela gospodarsko krizo, dobro opremljena, avtomatizirana in do določene stopnje robotizirana.
