Prepoceni dovoljenja ne spodbujajo zelenih vlaganj, zato prenova sistema
Evropski sistem trgovanja z izpusti CO2 se sooča s presežkom dovoljenj za izpuste. To podjetjem omogoča razmeroma poceni onesnaževanje ozračja s CO2 in jih ne spodbuja k temu, da bi vlagala v razvoj čistejših tehnologij. Odbor za okolje v evropskem parlamentu je zato februarja potrdil reformo sistema za trgovanje z izpusti. Z njo želijo odpraviti neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem po dovoljenjih in tako spodbuditi prehod v nizkoogljično gospodarstvo.
Presežna ponudba dovoljenj se je na trgu pojavila zaradi gospodarske krize. Ker podjetja ne proizvajajo toliko kot prej, ne potrebujejo toliko dovoljenj za izpuste. Ponudba slednjih pa se kljub krizi ni znižala, zato je njihova cena padla. Do leta 2020 bi se lahko presežek dovoljenj iz današnjih dveh milijard dvignil na 2,6 milijarde. To bi ceno dovoljenj še dodatno znižalo in podjetjem omogočilo bolj poceni onesnaževanje. S tem bi podjetja imela manj razlogov za vlaganja v čistejše tehnologije.
Nova zakonodaja predlaga vzpostavitev stabilnostne rezerve za dovoljenja. Če bi presežek dovoljenj presegel določeno raven, bi bila dovoljenja umaknjena s trga v rezervo. Če bi se pokazala potreba, bi ta dovoljenja lahko bila vrnjena nazaj na trg. Evropski parlament želi rezervo vzpostaviti z letom 2018, Evropska komisija pa z letom 2021. Končna odločitev o tem bo rezultat pogajanj med Parlamentom in Svetom EU, ki predstavlja države članice.
Odbor za okolje podpira prehod na napredna biogoriva
Osnutek zakona, s katerim bi omejili proizvodnjo tradicionalnih biogoriv in pospešili prehod na alternativne vire, kot so alge in odpadki, je februarja odobril odbor za okolje v Evropskem parlamentu. Cilj zakona je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki izhajajo iz vse večje uporabe kmetijskih zemljišč za pridelavo pridelkov za biogoriva. Spomnimo, da je v proračunu EU za biogoriva letno namenjenih kar 10 milijard €.
Sedanja zakonodaja zahteva, da države članice EU zagotovijo, da bo vsaj 10 % porabe energije v prometu do leta 2020 iz obnovljivih virov. V predlogu novega zakona pa naj biogoriva prve generacije (iz poljščin) ne bi smela presegati 6 % končne porabe energije v prometu do leta 2020. Napredna biogoriva, pridobljena iz alg ali določenih vrst odpadkov, bi morala znašati najmanj 1,25 % porabe energije v prometu do leta 2020. S tem bi zmanjšali uporabo kmetijskih zemljišč za pridelavo pridelkov za biogoriva, prav tako krčenje gozdov, ki samo po sebi povečuje emisije toplogrednih plinov.
Države članice bodo lahko prepovedale gojenje GSO
Evropski poslanci so januarja sprejeli zakonodajo, ki državam članicam omogoča, da omejijo ali prepovedo gojenje gensko spremenjenih rastlin (GSO) na svojem ozemlju, tudi če je to sicer dovoljeno v EU. Predlog, o katerem sta se Parlament in Svet dogovorila decembra lani, je bil prvotno vložen leta 2010, vendar je postopek stal štiri leta zaradi nesoglasij med državami, ki podpirajo ali zavračajo GSO. “Glede naslednjih korakov pa verjamem, da bo predsednik Komisije Jean-Claude Juncker držal besedo glede krepitve demokratičnega procesa pri vprašanju GSO v Evropi in zagotovil, da bodo raziskave na tem področju zares neodvisne,” je dejala poročevalka Frédérique Ries.
Novi predpisi državam članicam omogočajo prepoved GSO z namenom varovanja okolja in ne le zaradi tveganja za zdravje ljudi, kot bi ocenila Evropska agencija za varnost hrane (EFSA).
Države bodo lahko prepovedale gojenje GSO tudi zaradi prostorskega načrtovanja, socialno-ekonomskega vpliva, kmetijske politike, ali da bi se izognili nenamerni prisotnosti GSO v drugih pridelkih. Prepovedane bi lahko bile tudi točno določene skupine GSO glede na pridelek ali njihove lastnosti.
Preden država članica sprejme takšne ukrepe, je v zakonodaji predviden postopek iskanja soglasja s proizvajalcem GSO zaradi morebitnega že izdanega dovoljenja za prodajo. Tudi če se proizvajalec z ukrepom ne strinja, lahko država uvede prepoved enostransko.
Trenutno je edini GSO, ki se ga prideluje v EU, koruza MON810. Gensko spremenjeni krompir “Amflora”, katerega pridelavo je Evropska komisija prvotno dovolila, je evropsko sodišče prepovedalo leta 2013. Zakonodaja še določa, da morajo države članice zagotoviti, da GSO rastline ne kontaminirajo drugih pridelkov, in preprečevati čezmejno onesnaženje. Direktiva bo začela veljati spomladi 2015.
