Posebnosti na območjih z redko poselitvijo država ne upošteva – EOL 97

V čem se po zahtevnosti in možnosti za dobro poslovanje razlikuje položaj komunalnega podjetja na pretežno urbaniziranem območju z vašim, za katerega so značilne slabe cestne povezave, razpršenost poselitve, transportni stroški in zelo pogoste ujme? Ali politika države upošteva posebnosti vašega položaja?
Stroški poslovanja na območjih z redko poselitvijo so vsekakor večji kot na urbaniziranih območjih. Infrastruktura, vodovod, kanalizacija, je bolj razvejena. Na dolžinski meter javne infrastrukture je manj priključkov in s tem tudi manj prodane pitne vode. Zaradi razpršene poseljenosti imamo v upravljanju kar 54 vodovodnih sistemov, s katerimi oskrbujemo 16.850 prebivalcev. Posamezne vodovodne in kanalizacijske sisteme je zaradi redke poseljenosti in neugodne konfiguracije terena težje združevati in s tem nižati stroške. Na področju odvoza odpadkov nastajajo bistveno višji stroški z zbiranjem odpadkov. Poleg tega je na področjih z razpršeno poselitvijo manj industrije in trgovine, kar pomeni manjšo prodajo pitne vode. Prav tako je na takih območjih manjše število podjetij in obrtnikov, ki nudijo storitve, ki jih občasno rabimo. Zaradi slabše konkurence so višje cene podizvajalskih storitev. Politika države predvsem pri oblikovanju cen komunalnih storitev naših posebnosti ne upošteva in tudi možnosti eventualnih subvencij cen storitev zaradi neugodnih pogojev izvajanja dejavnosti ni.

Ali je morda pri cestah drugače? Z dejavnostjo pokrivate občine Tolmin, Bovec in Kobarid, posoško območje, ki bi ga zaradi nekaterih naravnih danosti morala politika policentričnega razvoja države drugače obravnavati. Kako se to kaže pri skrbi za lokalne in državne ceste oziroma pri gradnji infrastrukturnih objektov, pomembnih z okoljskega vidika in trajnostnega razvoja?
Državne ceste, ki povezujejo naše območje z Ljubljano in Novo Gorico, so zelo slabo urejene. Boljše je stanje na lokalnih cestah in krajevnih poteh, za katere so pristojne občine. Pri gradnji komunalne infrastrukture je potrebno poudariti veliko vlogo, ki jo je imela država v popotresni obnovi, saj se je s sredstvi popotresne obnove obnovilo kar precej cestne infrastrukture. Poleg tega so bile občine v preteklosti uspešne tudi pri črpanju evropskih sredstev. Prav tako so v svojih proračunih v skladu z svojimi zmožnostmi redno zagotavljale sredstva za novogradnje in obnovo komunalne infrastrukture.

Kako na območju vzpostavljate sistem pobiranja odpadkov od vrat do vrat, saj gre za zelo zahteven pristop, da bi vsaka hiša razpolagala s svojim zabojnikom? Koliko pobirate na ekoloških otokih in koliko ste z zabojniki opremili gospodinjstva?
V preteklosti smo imeli poleg ekoloških otokov, kjer zbiramo embalažo, steklo, papir in tekstil, tudi skupne zabojnike za ostanek komunalnih odpadkov. Ugotavljali smo, da občani na izvoru ne ločujejo tako, kot je potrebno. Zato smo se odločili, da skupne zabojnike za ostanek komunalnih odpadkov nadomestimo s sistemom odvoza ostanka komunalnih odpadkov od vrat do vrat. S takim sistemom se lahko kontrolira vsebina zabojnika pri vsakem odjemalcu posebej. Po tem sistemu je trenutno pokritih 95 % vseh gospodinjstev.

Da je bila naša odločitev pravilna, kaže tudi podatek, da smo v letu 2011 na izvoru ločili 36 %, v letu 2014 pa 57 % komunalnih odpadkov. Nadaljnja širitev odvoza po sistemu od vrat do vrat, gre za embalažo in biološke odpadke, je odvisna od stroškov, ki bodo pri tem nastali. V kolikor bodo stroški za izvedbo takega načina odvoza višji, kot bodo stroški obdelave in odlaganja ostanka komunalnih odpadkov, potem ne vidim smisla, da bi se po sistemu od vrat do vrat širil tudi odvoz embalaže in bioloških odpadkov.

Pravite, da je bila odločitev pravilna. Kakšne rezultate dosegate pri ločenem zbiranju odpadkov in kaj kažejo podatki o količinah odpadkov v zadnjih treh letih na vašem območju? Koliko odpadkov odložite?
Od leta 2008 do 2012 so skupne količine zbranih komunalnih odpadkov padale, v letih 2012, 2013, 2014 pa se je trend padanja ustavil. Tako smo v teh treh letih letno v povprečju zbrali 5.950 t komunalnih odpadkov, pri čemer pa je močno narasel delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov na izvoru, ki trenutno znaša 57 %. Ker smo morali v začetku leta 2013 lastno deponijo zapreti, oddajamo ostanek komunalnih odpadkov v nadaljnjo obdelavo in odlaganje najugodnejšemu ponudniku, izbranem na javnem razpisu. V letu 2014 smo v nadaljnjo obdelavo oddali 2.570 t komunalnih odpadkov.

Kako ste uredili zbiranje bioloških odpadkov, saj uvajajo komunalci pri izvajanju te uredbe zelo različne rešitve?
V večjih naseljih odvažamo biološke odpadke po sistemu od vrat do vrat. Drugje so zabojniki za biološke odpadke ob ekoloških otokih, kar z vidika kvalitete zbranih bioloških odpadkov ni najboljša rešitev.

Kako boste zagotovili predelavo zbranih odpadkov glede na dejstvo, da na vašem območju ne bo centra za ravnanje z odpadki? Ali je Saubermacher dolgoročen partner?
Občine morajo kot lastnice javne infrastrukture zagotoviti ustrezno infrastrukturo za izvajanje gospodarskih javnih služb. Ker na našem območju ne bo regijskega centra za ravnanje z odpadki, katerega lastnice bi bile občine, bodo morale občine razpisati koncesijo za izvajanje gospodarske javne službe obdelave in odlaganja ostankov komunalnih odpadkov. Pred razpisom pa morajo občine spremeniti Odloke o gospodarskih javnih službah in Odloke o ravnanju s komunalnimi odpadki. Ker teh postopkov občine še niso izpeljale, je Komunala Tolmin Javno podjetje d.o.o. z javnim razpisom izbrala najugodnejšega ponudnika za prevzem, obdelavo in odlaganje ostanka komunalnih odpadkov.

Dolgoročni partner na področju obdelave in odlaganja odpadkov bo podjetje, ki bo podalo najugodnejšo ponudbo na razpisu za koncesijo.

Kakšno vodo pijejo občani na vašem območju in kako ste poskrbeli za izgradnjo vodovodnega omrežja?
Področna zakonodaja, ki ureja kvaliteto pitne vode, ne loči med vodnimi viri, sistemi, ki oskrbujejo večje število prebivalcev, in tistimi, ki oskrbujejo manjše število prebivalcev. Problem na našem območju je, da upravljamo z velikim številom vodnih virov, 58, in 54 vodovodnimi sistemi, tako da so vložki v zagotovitev ustrezne kvalitete pitne vode za vse občane zelo veliki. Trenutno obdelamo pred uporabo z 48 dezinfekcijskimi postajami 90 % pitne vode, ki jo oddamo v omrežje. Pitne vode se pred uporabo ne obdeluje samo še na manjših vodovodnih sistemih. Kot sem že prej omenil, so se vodovodni sistemi v preteklosti obnavljali iz sredstev popotresne obnove, evropskih sredstev, namenskih sredstev proračunov občin, v manjšem delu tudi iz sredstev amortizacije infrastrukture, ki je bila vključena v ceno storitev.

Zgradili ste močno mrežo čistilnih naprav. Kaj je z blatom iz čistilnih naprav?
Upravljamo s 13 javnimi čistilnimi napravami, ena naprava pa je v izgradnji. Vsaka občina ima centralno čistilno napravo, ki omogoča sprejem grezničnih odplak z območja celotne občine, kakor tudi sprejem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav. Na treh centralnih čistilnih napravah poteka tudi dehidracija blata. Dehidrirano blato v nadaljnjo obdelavo in odstranjevanje prevzema najugodnejši zunanji izvajalec, izbran v postopku javnega naročanja.

Kako so občani sprejeli ponujeno možnost, da postanejo naročnik e-računa in tako poravnajo položnice za komunalo?
Občani se na možnost naročila na e-račune niso odzvali v večjem številu, kar me niti ne preseneča. Za uvedbo vsake novosti je potreben določen čas. Predvsem morajo imeti uporabniki, preden se odločijo za spremembo, neko finančno korist. Večina plačil s strani občanov že sedaj poteka preko trajnih nalogov, tako da se stroški plačil za občane bistveno ne spremenijo. Interes za e-račune bi se bistveno povečal, če bi bili stroški e-računa nižji kot pri klasičnem računu. To pri obstoječem načinu zaračunavanja ni mogoče, saj na računih stroški izdaje le-teh niso ločeno prikazani.

Kakšna je vaša ocena okoljske ozaveščenosti občanov? Se veča odgovornost do okolja?
Sprememba okoljske ozaveščenosti je dolgotrajen postopek, ki se ne konča v letu ali dveh. Hitrost spremembe je odvisna od več med seboj povezanih dejavnikov. Vzgoja v šolah, izobraževanje odraslih, informiranost s strani izvajalcev javnih služb, sanacija črnih odlagališč odpadkov, sankcije v primeru neizpolnjevanja zakonskih zahtev in drugo. Vsekakor se je odgovornost občanov do okolja v preteklih letih bistveno povečala, kar se vidi v kvaliteti in količini ločeno zbranih frakcij in zmanjšanju števila črnih odlagališč odpadkov.

Načrti v letu 2015? Se ekonomski položaj komunalne dejavnosti zboljšuje?
Sprejem Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja in njena uveljavitev v praksi ima vpliv na poslovanje podjetij. Zaradi razdrobljenosti komunalne dejavnosti so seveda velike razlike od podjetja do podjetja, pri čemer je še posebej potrebno poudariti vlogo, ki jo imajo pri tem občine kot lastnice podjetij. Marsikatera občina ima do tega področja še vedno mačehovski odnos. Naše sodelovanje z občinami lastnicami ocenjujem kot zelo dobro. Vsi skupaj se dobro zavedamo, kaj pomeni imeti urejeno področje javnih služb, a tudi tega, da je urejenost odvisna od vseh, ki so vpleteni v to dejavnost.

Kakšna bo usoda zaprtega odlagališča in kako je pri vas s prevzemanjem odpadne embalaže?
Odlagališče komunalnih odpadkov v Volčah je od 01.02.2013 zaprto. Trenutno smo v fazi pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja za zaprto odlagališče, kjer pričakujemo največje probleme pri zagotovitvi finančnega jamstva. S prevzemom odpadne embalaže s strani družb za ravnaje z embalažo nismo imeli problemov. V preteklosti smo imeli manjše probleme edino s prevzemom odpadnih sveč, saj smo jih morali dalj časa skladiščiti na zbirnem centru.