| EU in okolje | | |
| Plastične vrečke predstavljajo velik okoljski problem, saj se te odlagajo v okolju, zlasti v obliki odpadkov v morju, kar predstavlja velik globalni izziv. Zato so okoljski ministri sredi decembra na Svetu EU za okolje, med njimi tudi slovenska ministrica za okolje in prostor Irena Majcen, potrdili sporazum, ki je bil dosežen med Svetom in Evropskim parlamentom o predlogu Uredbe, ki ureja spremljanje emisij iz ladijskega prometa, in Predlogu direktive o embalaži in odpadni embalaži. Njen namen je zmanjšanje potrošnje lahkih plastičnih vrečk. | |
Predlog direktive se nanaša na plastične nosilne vrečke, ki so tanjše od 50 mikronov. Iz predloga so izvzete ločevalne vrečke, katerih uporaba je iz zdravstvenih in higienskih razlogov nujna pri prodaji nepakiranih svežih živil, zlasti sadja in zelenjave. Države bodo lahko same izbrale, s katerimi ukrepi bodo zmanjšanje porabo plastičnih vrečk, in sicer bodo določile nacionalne cilje zmanjšanja porabe ali uporabile druge ekonomske instrumente, kot so oblikovanje cen, davki ali dajatve.
Svet je tudi potrdil splošni pristop k Predlogu direktive o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal iz srednje velikih kurilnih naprav v zrak, katere namen je na ravni EU predpisati mejne vrednosti emisij tudi iz srednje velikih kurilnih naprav (1-50 megavatov) za različna onesnaževala (žveplov dioksid, dušikov oksid in delcev PM). Na podlagi tega besedila bo latvijsko predsedstvo začelo pogajanja s Parlamentom za sporazum v prvi obravnavi.
Ministri so tudi sprejeli Sklepe za izpolnjevanje obveznosti t.i. »spremembe iz Dohe Kjotskega protokola« oziroma zavezo EU, da bo vključena v 2. ciljno obdobje Kjotskega protokola (2013-2020). Sprememba iz Dohe spreminja prilogo B h Kjotskemu protokolu in določa dodatne pravno zavezujoče obveznosti pogodbenicam za obdobje do leta 2020. EU in njene članice bodo izpolnile svoje zaveze skupaj z Islandijo. Ministri so izpostavili, da je Ratifikacija Spremembe iz Dohe dodatna spodbuda za uspešen zaključek pogajanj za sprejetje novega podnebnega sporazuma naslednje leto v Parizu.
V zvezi s splošno agendo za obdobje po letu 2015 so ministri izpostavili izzive in priložnosti za vključitev okoljske razsežnosti trajnostnega razvoja v ta okvir. EU je lahko na tem področju vodilna v pogajanjih, saj je na področju okoljske dimenzije trajnostnega razvoja naredila velik napredek, zlasti s svojo vizijo krožnega gospodarstva. V razpravo se je vključil tudi izvršni direktor Programa Združenih narodov za okolje (UNEP) Achim Steiner, ki je pozval EU, da še naprej suvereno zagovarja zastavljeno vizijo.
Ob informaciji predsedstva glede napredka pogajanj o predlogu direktive o odpadkih so ministri razpravljali o Programu Komisije za leto 2015 in predlogu za umik zakonodaje o odpadkih. Komisijo so pozvali, naj predloga ne umika, saj je ustrezna sprememba zakonodaje o odpadkih ključna za prehod v krožno gospodarstvo. Ministri so bili enotnega mnenja, da je to področje velik potencial za razvoj, konkurenčnost in nova delovna mesta. Prav tako so delili mnenje, da je pomembna predvidljivost tudi z vidika novih investicij in razvoja novih tehnologij. Komisija je izpostavila, da je zakonodajo umaknila z namenom, da jo pripravi še bolj ambiciozno. V elementih krožnega gospodarstva bo upoštevan celotni življenjski krog snovi in produkta in se Komisija ne bo omejila le na odpadke.
Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen se je pridružila skupnemu pismu skupine ministrov, v katerem so pozvali Komisijo, da nadaljuje s pogajanji o obstoječem predlogu zakonodaje o odpadkih, s prizadevanji za prehod v krožno gospodarstvo. Izpostavila je, da umik lahko sproži napačno razumevanje smeri razvoja, ki ga zastavlja nova Komisija. Menila je, da so bili cilji v predlogu zastavljeni precej ambiciozno, vendar pa to ni razlog, da bi bilo treba umakniti celoten sveženj. Pozvala je komisarja, naj poda informacijo, v čem se bo novi predlog razlikoval od obstoječega in v kolikšnem času ga bo Komisija sprejela.
