| Recikliranje gradbenih odpadkov | | mag. Vanesa Čanji | |
| Gradbeni odpadki predstavljajo v Evropi v povprečju 25 do 30 % celotne količine letno nastalih odpadkov. V Sloveniji je leta 2013 nastalo več kot 4,6 milijona ton odpadkov. Občuten delež med njimi nastaja v termičnih procesih ter pri rušitvah in gradbenih delih. Odpadki so potencialna surovina za uporabo v gradbeništvu, saj je tu mogoče porabiti velike količine. Končni proizvodi so dovolj kakovostni za številne namene uporabe, morebitne nevarne snovi v odpadkih se učinkovito imobilizirajo. Med najbolj perspektivne odpadke spada žlindra iz proizvodnje ogljičnih jekel v elektroobločnih pečeh. Velik potencial imajo tudi prašnati odpadki in mulji, ki imajo vezivne ali hidravlične značilnosti. K višji stopnji recikliranja gradbenih in industrijskih odpadkov ter njihovi povečani uporabi v gradbeništvu so na Zavodu za gradbeništvo Slovenije skupaj s partnerji želeli prispevati z evropskim projektom ReBirth. Vodja projekta je bila dr. Alenka Mauko Pranjić iz Oddelka za materiale Laboratorija za betone, kamen in reciklirane materiale. | |
Projekt ReBirth, ki se je pravkar zaključil, je želel prispevati k višji stopnji recikliranja gradbenih in industrijskih odpadkov ter njihovi povečani uporabi v gradbeništvu. Postavili pa ste si tudi nekaj operativnih, merljivih ciljev, ki naj bi jih dosegli do konca leta 2014. Med drugim 10 % povečano recikliranje gradbenih odpadkov, 15 % povečano recikliranje inertnih industrijskih odpadkov in 1,5 % prihranek naravnih materialov. Vam je to uspelo?
Projekt ReBirth, v katerem smo sodelovali Zavod za gradbeništvo Slovenije kot koordinator, Gospodarska zbornica Slovenije, Mirko Šprinzer sp., Primorje (do junija 2012), Mayer McCann, Klaro spletna agencija in Structum, smo izvajali od oktobra 2011 do decembra 2014. S projektom smo želeli vplivati tako na ciljne publike kot tudi na sam okoljski problem neizkoriščenosti industrijskih in gradbenih odpadkov. Natančnih podatkov o doseženih ciljih še nimamo, ker pri vrednotenju uporabljamo tudi uradne statistične podatke. Lahko pa pogledamo nekatere trende v času izvajanja projekta.
Na kaj mislite?
V primeru industrijskih odpadkov povzročitelji odpadkov nekatere ostanke proizvodnje, na primer jeklarske žlindre, ki so jih včasih uvrščali med odpadke, obravnavajo kot stranske proizvode. To je tudi eden od razlogov, zakaj se je količina nastalih odpadkov iz nekaterih skupin v zadnjih letih zmanjšala, npr. odpadki iz termičnih procesov s skoraj 1,6 milijona ton leta 2011 na milijon ton leta 2013. Spremembe na področju gradbenih odpadkov nakazujejo podatki o količini odloženih gradbenih odpadkov, ki se je z 99.567 ton leta 2011 zmanjšala na 21.075 ton leta 2013. Vendar, kot smo ugotavljali že med projektom in ob nedavni okrogli mizi z deležniki projekta na Zavodu za gradbeništvo Slovenije, ima statistika tudi svoje omejitve. Mislim na slabo poročanje o odpadkih, ki nastajajo pri rušitvah in obnovah objektov, ne evidentirajo se količine odpadkov, ki se odložijo v naravo, na divja odlagališča, niti ne uporaba recikliranih agregatov oziroma proizvodov iz odpadkov. Med projektom smo ves čas merili povečano ozaveščenost in zanimanje o uporabi proizvodov v gradbeništvu, nastalih iz gradbenih in industrijskih odpadkov. Zanimanje za aktivnosti je bilo višje od načrtovane. Konferenc, delavnic, predavanj in praktičnih prikazov se je udeležilo skoraj 1300 ljudi iz visoko specializiranih javnosti. Analiza vseh vprašalnikov kaže, da so udeleženci pridobili znanje in prenesli to znanje v svoje okolje.
Ali kriza v gradbeništvu spodbudno vpliva na racionalizacijo uporabljenih virov ali pa so primarni viri še vedno cenejši?
Vsaka kriza spodbudno vpliva na iskanje in uporabo novih idej, novih virov, takih, ki so dostopni in dovolj kvalitetni za določen namen uporabe. In odpadki so vedno dostopni, vprašanje je, ali znamo poiskati njihovo uporabo in ali jih znamo pretvoriti v proizvode. Nekatera podjetja so pravzaprav o uporabi odpadkov v gradbeništvu razmišljala in jih uporabljala že pred krizo. Skupina Primorje je prva poskusna polja s črno jeklarsko žlindro v asfaltnih obrabnih plasteh pričela izvajati že v letu 2007. Pomembni sta drznost in podjetnost, da se iščejo nove rešitve, ki so ekonomsko upravičene. Nedavno sem slišala stavek, ki odraža potrebno miselnost na področju recikliranja odpadkov. »Nisem tako bogat, da bi odpadke metal stran,« je miselnost, ki vodi v nove poslovne priložnosti in v krožno gospodarstvo. Proizvodi iz recikliranih odpadkov, ko so enkrat na trgu, se obnašajo po pravilih prostega trga. Ne gre več za to, ali je nek proizvod iz recikliranih odpadkov ali iz naravnih surovin, pomembni sta njegova kvaliteta in uporabnost.
Ste v projektu delali tudi ekonomske, ne le okoljske analize?
V projektu podrobnih ekonomskih analiz nismo izdelovali, smo pa preverili cene na trgu. Če pogledamo primer recikliranih agregatov v Sloveniji, ugotovimo, da so cene teh za isti namen uporabe nižje od cen naravnih agregatov. Pri prevzemu gradbenih odpadkov, iz katerih so proizvedeni reciklirani agregati, prevzemniki računajo več, če so gradbeni odpadki mešani, kot pa če gre za čiste gradbene odpadke. Zelo velik vpliv na ceno imata prevoz gradbenega odpadka k predelovalcu in prevoz recikliranega agregata od predelovalca na mesto uporabe, zato se veliko prakticira recikliranje in uporaba na gradbišču samem. Tako pri okoljskih analizah, izdelanih v projektu z LCA metodo, kot pri analizah cen vidimo, da ima transport veliko vlogo. Zato vedno bolj govorimo o ideji po meri izdelanih gradbenih proizvodov (»a la carte« kompoziti), kjer nek gradbeni proizvod za določen namen uporabe izdelamo iz tistih odpadkov, ki so v lokalnem okolju na voljo.
Med nujne spodbude za nadaljnje spodbujanje uporabe recikliranih odpadkov v gradbeništvu naj bi bile potrebne nekatere zakonodajne spremembe. Katere konkretno? Ste z zakonodajalci že pripravili ustrezne rešitve?
Ne gre samo za spremembo zakonodaje, ampak tudi za usklajevanje, pravilno tolmačenje s strani zakonodajalca in pravilno izvajanje že obstoječe zakonodaje. Uskladiti je na primer potrebno Uredbo o odpadkih in Uredbo o gradbenih odpadkih. Ta neusklajenost povzroča v praksi veliko težav pri ravnanju kot tudi pri statistični obdelavi podatkov o nastalih in predelanih gradbenih odpadkih. Zaradi tega recikliramo več, kot pa odpadkov nastane, kar je nesmisel. V praksi se ne poroča o odpadkih, nastalih pri obnovitvenih delih, kjer ni potrebno imeti načrta za ravnanje z odpadki, niti okoljevarstvenih dovoljenj. Potrebno je usklajeno izvajanje okoljske in gradbene, tržne zakonodaje. Kot primer večkrat navajamo, da imajo predelovalci za predelavo ustrezna okoljevarstvena dovoljenja, nimajo pa vzpostavljene kontrole proizvodnje gradbenega proizvoda, t. j. recikliranega agregata in vse, kar je potrebno, da se nek recikliran agregat kot gradbeni proizvod da legalno na trg.
Kaj pa inšpekcijske službe?
Tudi inšpekcijske službe se morajo tukaj povezati. Nihče ne poroča o odpadkih, nastalih pri čiščenju črnih odlagališč. Lokalne skupnosti bi lahko povečale učinkovitost pri njihovem preprečevanju, če bi imele avtonomnost pri sankcioniranju povzročiteljev. V krog odpadkov, recikliranja in novih proizvodov je potrebno vključiti tudi rudarsko zakonodajo. O potrebnih spremembah in predlogih smo ves čas projekta v dialogu z odločevalci in ostalimi deležniki in del post-projektnih aktivnosti je namenjen tudi pripravam ustreznih predlogov. Smo pa že v času projekta partnerji pripravili osnove za okoljska merila za gradnjo in obnovo cest, kar bi lahko državnim in občinskim javnim naročnikom pomagalo pri vključevanju okoljskih vidikov v javna naročila.
Kakšen del imajo reciklirani odpadki pri protipoplavnih ukrepih, ki jih načrtuje država? Ali vaša projektna partnerska mreža igra na tem področju aktivno vlogo?
Glede na načrt in obseg gradbenih del so zaradi njihove razpoložljivosti v lokalnem okolju reciklirani odpadki tukaj ključni. Ker ne gre za zelo zahtevne konstrukcije, se lahko uporabi številne materiale in tehnologije, na primer klasični geotehnični nasipi, valjani betoni …, zagotoviti pa moramo inertnost pri predelavi in vgradnji. Nekateri odpadki so zaradi specifičnih lastnosti v primerjavi z naravnim agregatom ali zemljino celo boljši za izgradnjo nasipov. Posebej se s tematiko protipoplavnih ukrepov v projektu ReBirth nismo ukvarjali. Ključni protagonist je po našem mnenju tukaj država, ki bi s svojimi predpisi lahko spodbudila uporabo recikliranih materialov.
Kateri koraki so po vašem mnenju prednostni, da bi Slovenija naredila občutnejše korake v smeri krožnega gospodarstva?
Mislim, da so ključni akterji podjetja sama, ki s svojimi inovativnimi ekološkimi idejami, raziskavami in razvojem hitro prihajajo na trg. Evropska unija skozi razpise za sofinanciranje inovativnih projektov to ves čas poudarja. Potreben je premik od miselnosti, da odpadki nastanejo in da se jih nekam odloži oziroma zanje poskrbi nekdo drug, k miselnosti, da se nič materiala, surovine ne sme izgubiti. Potrebno se je povezati, sodelovati in usklajevati, da moj odpadek postane surovina za nekoga drugega. Na področju gradbeništva je možnosti še veliko, uporabljajo se lahko različni odpadki, ne samo gradbeni in industrijski. Seveda imajo država in lokalne skupnosti velik vpliv in bi lahko s predpisi in bolj aktivnim vključevanjem vplivali na razvoj krožnega gospodarstva. Zato smo v projektu ReBirth poudarjali pomen zelenih javnih naročil. Pomemben pa je koncept od spodaj navzgor in v končni fazi vpliv splošne javnosti oziroma stanje duha. Ne moremo samo prekopirati dobrih praks iz tujine, ampak moramo graditi na trenutnem stanju in na prostoru, v katerem smo.
