| Regijski centri za odpadke | | |
| Center za ravnanje z odpadki v Pomurju, CERO Puconci, je po dveh letih le dočakal okoljevarstveno dovoljenje, pred vrati je uporabno, tako da bo zeleni rudnik Pomurja, kot mu prijazno pravijo, končno zadihal s polnimi pljuči. Franc Cipot, direktor, tudi v tej zgodbi ni mogel mimo dejstva, da sta obe fazi gradnje potekali tako, kot sta, tudi zato, ker državni organi med seboj niso usklajeni. Naložba pa že daje prve učinke. Zbranih ločenih frakcij je več, odloženih odpadkov vse manj, zanimanje za delo Centra med mladimi pa precejšnje. In bistveno – če bo odpadkov vsako leto manj, je pač potrebno razmišljati o novih poslovnih priložnostih. Več predelave. | |
Po dveh letih ste prejeli okoljevarstveno dovoljenje in kmalu boste dobili tudi uporabno dovoljenje, tako da bo zgodba o izgradnji I. in II. faze CEROP-a zaokrožena. Kaj je pokazala izgradnja tega okoljskega objekta glede na ravnanje partnerjev na državni ravni, v regiji in glede na to, da se je v tem času že marsikaj spremenilo v sistemu ravnanja z odpadki?
Postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za II. fazo regijskega centra za ravnanje z odpadki se je začel v septembru leta 2012, ko smo oddali vlogo na ARSO in je bil z izdajo okoljevarstvenega dovoljenja končan v oktobru 2014. Naša sreča je bila, da je bila izgradnja regijskega centra razdeljena na dve fazi. Tako smo z okoljevarstvenim dovoljenjem, ki je bilo izdano po zaključku I. faze, kljub počasnosti pri izdaji novega dovoljenja lahko izvajali obdelavo in odlaganja odpadkov za pomurske občine. Pri tem moram izpostaviti, da se je v času izdaje okoljevarstvenega dovoljenja nekajkrat menjala zakonodaja. To je med drugim povzročilo, da je bilo potrebno kljub okoljevarstvenemu soglasju, pridobljenem pred začetkom izgradnje II. faze, ponoviti postopek javne razprave pred dokončno izdajo okoljevarstvenega dovoljenja. To, da ni bilo v času javne razprave nobenih nasprotovanj s strani kakršnih koli civilnih iniciativ, je bila sreča. Drugače se tega ne da opisati, saj bi v primeru pripomb lahko prišli v situacijo, da okoljevarstveno dovoljenje ne bi bilo izdano pravočasno. To bi pomenilo, v skrajni varianti, vračilo evropskih sredstev. Vsekakor mislim, da na državni ravni razmerja med organi, ki izdajajo dovoljenja za gradnjo, organi, ki sodelujejo v zapiranju finančne konstrukcije z evropskim sredstvi, in organi, ki morajo za takšen objekt izdati ustrezna uporabna in okoljevarstvenega dovoljenja, niso ustrezno, milo rečeno, usklajena.
Vendar ste k sreči poskusno obratovali. Kako ste bili uspešni pri uresničitvi enega osnovnih ciljev ravnanja z odpadki – povečati obseg ločenega zbiranja in zmanjšati količino odloženih odpadkov?. Kaj kažejo rezultati v pomurskih občinah za zadnja tri leta?
V regiji Pomurje se je pred začetkom gradnje centra za ravnanje z odpadki odlagalo skoraj 95 % vseh odpadkov. V letu 2002, ko je bil s podpisom medobčinske pogodbe dosežen dogovor o izgradnji regijskega centra za ravnanje z odpadki, je bilo ločeno zbiranje odpadkov uvedeno le v največjih urbanih centrih Pomurja. Zajelo je približno 20 % vseh gospodinjstev. V času do dokončanja izgradnja regijskega centra se je, zaradi sprememb zakonodaje in tudi vse večjega osveščanja prebivalstva, delež ločeno zbranih odpadkov močno povečal, kar je posledica skoraj 100 % vključitve prebivalcev v regiji v ločeno zbiranje odpadkov na izvoru. Takšna sprememba ima gledano z vidika investicije v izgradnjo regijskega centra za ravnanje z odpadki velik pomen. Planirane kapacitete objektov in naprav predvidene za količine mešanih komunalnih odpadkov so namreč dvakrat večje, kot je dejansko danes mešanih komunalnih odpadkov v regiji. V naš regijski center lahko danes sprejmemo v obdelavo tudi precej komunalnih odpadkov iz drugih regij. To pomeni, da bo za obvladovanje obdelave mešanih komunalnih odpadkov v Sloveniji dovolj največ pet regijskih centrov.
V Sloveniji še vedno odlagamo preveč odpadkov. Kaj ste dosegli v Pomurju in kako so uspešne občine?
Osnovni namen izgradnje regijskega centra je bil zmanjšati količine odlaganja odpadkov na odlagališčih. Z izgradnjo regijskega centra v Pomurju se je količina odloženih odpadkov zmanjšala na 26 % v letu 2013 in se še zmanjšuje.
Za kolikšen del sortiranih odpadkov zagotavljate predelavo oziroma reciklažo in kam gre preostanek? Zagotavljate sežig prek meje?
V okviru regijskega centra danes zagotavljamo obdelavo vseh komunalnih odpadkov iz regije. Pri tem mislim tako na mešane komunalne odpadke kot vse ločeno zbrane frakcije in biološke odpadke, za kar imamo več kot dovolj kapacitet. V obdelavo lahko prevzamemo odpadke tudi iz drugih regij. Problem, povezan z možnostjo sežiga odpadkov, zaenkrat, tako kot večina centrov v Sloveniji, rešujemo z izvozom oziroma sežigom teh odpadkov v Avstriji. Dejstvo je, da sežig odpadkov trenutno predstavlja pomemben strošek pri celotni obdelavi odpadkov.
Že v prvi fazi izgradnje centra ste zgradili kompostarno. S kakšnim produktom se lahko pohvalite? Ste razvili lastno blagovno znamko komposta in kakšno je zanimanje na trgu?
V podjetju se v veliki meri usmerjamo v prihodnje možnosti na področju obdelave in predelave odpadkov. Na tem področju imamo že določene uspehe, saj že dve leti iz bioloških odpadkov pridobivamo komposte I. kategorije. Zadovoljni smo, da se vse več Pomurcev odloča za nakup naših kompostov za uporabo v sadjarstvu, vrtnarstvu in tudi poljedelstvu.
V sistemu ravnanja z odpadno embalažo so vrzeli, rešitev še ni. S kakšnimi težavami se srečujete v Pomurju in kaj predlagate, da ne bi več prihajalo do kopičenja embalaže?
Težave, ki se pojavljajo s prevzemom embalaže, se zaenkrat v Pomurju še ne kažejo. Z embalažnimi družbami smo se uspeli dogovoriti, da se vsa embalaža z območja Pomurja presortira v okviru našega regijskega centra v skladu z letnimi pogodbami, ki jih imamo podpisane z vsemi družbami.
V času izgradnje CEROP-a je bilo več kritičnih odzivov občanov, češ da povzroča Center negativne vplive na okolje. Kakšne so razmere zdaj in kako ste rešili problem vi?
Zelo pomemben del našega poslovanja je sodelovanje z okoljem oziroma z občani, ki želijo dobiti od regijskega centra tekoče informacije o vsem dogajanju na tem področju. Zato je bil pri Občini Puconci, ki je domicilna občina, kjer se nahaja regijski center, ustanovljen odbor za spremljanje delovanja regijskega centra za ravnanje z odpadki. Z odborom se redno sestajamo in izmenjujemo informacije. Tudi zaradi tega v fazi javne obravnave ob izdaji okoljevarstvenega dovoljenja ni bilo s strani občanov dodatnih zahtev oziroma pripomb.
Kakšno odškodnino prejmeta letno obe KS, ker stoji CEROP na njihovem območju?
Ne glede na to, da danes zaradi obdelave odpadkov in sodobnih naprav, ki čistijo onesnažen zrak, ki nastaja pri procesih obdelave odpadkov, ni negativnih vplivov na okolje, mislim na širjenje smradu iz regijskega centra in odlagališča, smo se na ravni ustanoviteljev vseh občin Pomurja dogovorili, da se v ceno storitev vključi tudi t.i. odškodnina za degradacijo okolja. Ta se namenja glede na količino odloženih odpadkov vsako leto krajevnim skupnostim na območju regijskega centra.
Ali je CEROP res Zeleni rudnik Pomurja?
Danes v Pomurju in v širši regiji vse več ljudi Center pozna pod nazivom Zeleni rudnik Pomurja. Ob upoštevanju, da velik del odpadkov z obdelavo vračamo v obliki recikliranih frakcij v ponovno uporabo, je takšen naziv vse bolj upravičen in smiseln. Predvsem pri mladih. K nam prihajajo v velikem številu na oglede in obisk. Ime Zeleni rudnik Pomurja se pojavlja kot nekaj novega, kot nekaj, kar ni več povezano z odpadki in z nečim, kar je v okolju moteče in nepotrebno.
Na streho CEROP-a ste namestili sončno elektrarno. Kaj daje območju in kaj pomeni za poslovanje centra?
S pomočjo sončne elektrarne, ki prekriva s fotovoltaičnimi celicami pretežni del naših gradbenih objektov in kogeneracije, izkoriščamo za proizvodnjo elektrike in toplotne energije deponijski plin. Zagotavljamo si dovolj energije za vse potrebe regijskega centra, saj je skupna moč instaliranih naprav več kot 1 MW. To pa omogoča precejšnje znižanje stroškov poslovanja. To se pozna tudi v znižanju cene storitve obdelave, ki smo jo v mesecu novembru znižali za 25 %.
Kako razmišljate o prihodnosti CEROP-a, ko se bodo še bolj zmanjšale količine odpadkov? Zero Waste?
Prihodnost Zelenega rudnika Pomurja vidimo v tem, da bomo v prihodnje zaradi neizgrajenih regijskih centrov v Sloveniji lahko zapolnili zmanjšane količine odpadkov na regijski ravni z odpadki iz drugih regij. Sedanjo obdelavo odpadkov pa bomo razširili na predelavo, kar je nedvomno dodana vrednost.
Kaj bi morali v Sloveniji spremeniti v politiki ravnanja z odpadki?
V Sloveniji naj se končno sprejmejo zavezujoča pravila za vse, kar pomeni, da bo obdelava mešanih komunalnih odpadkov, pri kateri nastajajo največji stroški, možna le na način, kot je predviden z mehansko biološko obdelavo. Tako bodo cene storitev bistveno bolj poenotene na ravni celotne države. Občani pa bodo tudi zaradi relativno visokih cen in stroškov povezanih z obdelavo in odlaganjem odpadkov še bolj motivirani za ločeno zbiranje odpadkov na izvoru.
