| Mag. Franka Cepak, okoljski manager Luke Koper, d.d. | | |
| Pristaniška dejavnost po svoji naravi nima majhnega vpliva na okolje, zato je spremljanje in obvladovanje vplivov na okolje med ključnimi izzivi odgovornih pristanišč. Kot pojasnjuje pooblaščenka za varstvo okolja v Luki Koper, d.d., mag. Franka Cepak, so za vse luške dejavnosti med prvimi evropskimi in kot edini med jadranskimi pristanišči vzpostavili že leta 2000 sistem ravnanja z okoljem po standardu ISO 14001. Leta 2006 so ga nadgradili v ISO 14001:2004, leta 2009 pa so pridobili shemo varovanja okolja EMAS. Luka Koper upravlja celotno območje pristanišča, kar podjetju omogoča, da je na vseh terminalih in v vseh dejavnostih vzpostavljen sistem varovanja. Skladno z novimi zakonskimi zahtevami nad sistemom bdi okoljski manager družbe. V začetku 2010 so pridobili okoljevarstveno dovoljenje za celotno območje pristanišča, novembra letos pa jih je razveselila prestižna nagrada združenja evropskih pristanišč ESPO. | |
Globalna trajnostna prizadevanja pričakujejo vse odločnejše korake pristanišč v zeleno smer. Kje v zadnjem desetletju v svetu in zlasti v EU opažate največje premike pristanišč? Katera pristanišča so dosegla največ?
Okoljsko najbolj napredna pristanišča imajo postavljene številne merilne naprave, ki on-line predstavljajo raven hrupa, koncentracijo različnih onesnaževal v zraku, porabo energije, kvalitete morja itd. Na ta način izkazujejo in dokazujejo uspešno okoljsko delovanje in transparentnost poslovanja. Na tem področju ocenjujemo, da smo tudi mi zelo aktivni ali celo prehitevamo, saj imamo prav za te namene posebno spletno stran www.zivetispristaniscem.si.
Zadnja leta se pristanišča usmerjajo tudi k energetski učinkovitosti, ki je seveda poleg okoljskih učinkov povezana z ekonomskimi. Vzpostavili smo energetski management in že opažamo pozitivne učinke. Pri zmanjševanju emisij iz prometa, predvsem ladijskega, pa so severne države učinkovitejše in uspešnejše, saj zahtevajo uporabo čistejših goriv tudi v času plovbe in ne samo za čas, ko so ladje vezane v pristaniščih. Nekatera izmed teh pristanišč že omogočajo priklop ladij na električno omrežje. Pri tem so lokalne emisije v zrak iz ladij nične in nivo hrupa iz ladij je minimalen.
Pristanišča so del prizadevanj za znižanje ogljičnega odtisa celotnega transportnega sektorja. Za ta namen EU namenja določena sredstva. Katere investicijske premike v EU pričakujete v tej finančni perspektivi?
Že v dosedanji finančni perspektivi smo imeli na področju okoljskih tem več uspešnih projektov, CLIMEPORT (Mediteran), SAFEPORT (Slovenija-Italija), GREENBERTH (Mediteran), GREENCRANES (TEN-T) ipd., preko katerih smo uspeli zagnati pomembne okoljske aktivnosti pristanišča. Pričeli smo z obravnavanjem energetske učinkovitosti in zmanjševanjem ogljičnega odtisa. Prav na to temo je bil projekt CLIMEPORT, kjer je bila pripravljena metodologija za izračunavanje ogljičnega odtisa pristanišč. Ta projekt je na koncu prejel tudi bronasto nagrado s strani International Association of Ports & Harbors (IAPH) v Los Angelesu.
Podobno bomo nadaljevali v novi finančni perspektivi 2014-2020 pri programih teritorialnega sodelovanja, Horizon 2020 in Life. Največ aktivnosti bo posvečenih obvladovanju hrupa, alternativni rabi morskih sedimentov, energetski učinkovitosti in dodatnemu zmanjševanju emisij iz pristanišča.
Koprsko pristanišče že vrsto let sistematično vlaga v zniževanje svojega okoljskega odtisa. Kako je vaša okoljevarstvena služba vpeta v upravljanje podjetja?
Za izvajanje programov in uresničevanje ciljev na področju varstva okolja skrbijo v posameznih organizacijskih enotah in terminalih. Za tiste programe, ki vključujejo več enot in skupno infrastrukturo, pa skrbi naša služba Področje varovanja zdravja in ekologije. Ima svetovalno, nadzorno, razvojno in operativno vlogo. To pomeni, da smo vpeti že pri zasnovi novega projekta ali pri lansiranju nove ideje, nadzorujemo izvedbo ter ugotavljamo okoljsko učinkovitost izdelane rešitve, če je to seveda možno. Pripravljamo cilje, ki jih želimo doseči na področju ravnanja z okoljem, ter skrbimo, da so izdelani programi, ki bodo pripomogli k doseganju zastavljenega cilja.
Katere okoljske vidike sistematično upravljate? Kako te vidike nadgrajujete oziroma identificirate nove?
Vsako leto ocenjujemo luške okoljske vidike, posredne in neposredne vplive, po lastni izdelani metodologiji, ki je usklajena z zahtevami standarda ISO 14001, EMAS regulative in zahtevami BS OHSAS 18001. To izvajamo enkrat letno na skupni luški okoljski delavnici. Vseh identificiranih okoljskih vidikov imamo trenutno 116. Med pomembne luške okoljske vidike uvrščamo rabo pitne vode, emisije/imisije prašenja pri storitvah, izvajanje internega transporta z dieselskimi pogoni, rabo električne energije in goriva, nastajanje hrupa v pristanišču in poglabljanje morskega dna ter odlaganje izkopanih sedimentov. Pomembni vidiki so tisti, kjer smo prejeli kakšno pritožbo lokalne skupnosti ali kjer ocenjujemo, da ni bilo napredka pri reševanju oziroma da ne dosegamo želenega cilja. Včasih so razlog za nedoseganje cilja potrebni veliki finančni vložki. Za tiste vidike, ki so ocenjeni kot pomembni, imamo tudi postavljene merljive cilje ter izdelane programe oziroma aktivnosti, kako bomo dosegli zastavljene cilje. Na koncu leta ugotavljamo učinke in vrednotimo dosežene rezultate. Prikažemo jih v letnem okoljskem poročilu, ki je dosegljivo na spletni strani www.zivetispristaniscem.si.
Kje dosegate najboljše rezultate?
Pri zmanjševanju prašenja, pri zmanjševanju svetlobnega onesnaženja, kjer smo prilagodili skoraj že vsa svetila, in pri ravnanju z odpadki, saj uspemo ločeno zbrati kar 87 % odpadkov.
Kje ostajajo največji okoljski izzivi?
V prihodnje se bomo dodatno posvečali zmanjševanju ravni hrupa proti mestnem jedru Kopra, kar predstavlja velik tehnični in finančni izziv. Na področju alternativne rabe morskih sedimentov smo naredili že precej raziskav in trenutno aktivno delamo na možnosti izdelovanja opeke. Morski sedimenti v luškem akvatoriju niso onesnaženi, kar olajša možnosti alternativne rabe. Zaključili bomo tudi projekt posodobitve in uskladitve razsvetljave še na Kontejnerskem terminalu. Pomeni, da bo naš delež svetlobnega toka, ki bo seval navzgor, enak 0 %. Intenzivno bomo tudi nadaljevali aktivnosti izboljšanja energetske učinkovitosti pristaniških dejavnosti.
Za projekt »No waste, just resources!« (sistem prekrivanja razsutih tovorov z odpadno celulozo, uporaba odpadnega lesa, ki nastaja pri pretovoru blaga za ogrevanje prostorov upravne stavbe, kompostiranje – predelovanje organskih odpadkov v kompost in uporaba morskih sedimentov za izdelovanje zidakov in drugega gradbenega materiala) ste novembra prejeli prestižno nagrado združenja evropskih pristanišč ESPO. S čim ste navdušili komisijo?
V finalu za nagrado, ki jo združenje vsako leto podeljuje okoljsko najbolj prijaznim in družbeno odgovornim pristaniščem v Evropi, smo premagali veliko večja pristanišča, kot so špansko Huelva, portugalsko Lizbona, francosko Marseille in nizozemski Rotterdam. Tovrstna nagrada predstavlja za nas največji okoljski dosežek, skupaj s certifikatom EMAS in nagrado EUREM za energetski koncept. Ponosni smo na te dosežke.
Koncept projekta »No waste, just resources!« je bil pokazati, kako je možno tudi s pomočjo odpadkov znižati emisije oziroma vplive pristanišča in to ne samo na papirju v obliki raziskave, temveč v praksi. Odpadke razumemo in pretvorimo v surovino, kjer je le to mogoče, smiselno in za nas uporabno. Tako smo za preprečevanje prašenja vpeljali postopek nanašanja papirniškega mulja na kupe premoga in železove rude, ki ju skladiščimo v pristanišču. Vpeljana rešitev se je izkazala kot zelo učinkovita, saj se pri nanašanju papirniškega mulja tvori trpežna skorja. Mešanico papirniškega mulja in vode nanašamo sproti, dnevno. Dodatna prednost tega postopka je, da pri tem ne vplivamo na kakovost premoga ali železove rude. Pri nanašanju tudi ne povzročamo nobenih drugih dodatnih emisij. Povrhu imamo prijetnejši izgled kupov premoga in železove rude, ki so sedaj beli.
Imate tudi kompostarno.
Da. Že desetletja imamo v luškem centru za ravnanje z odpadki svojo kompostarno, kjer luške in biološke odpadke (rjavi komunalni zabojnik) Mestne občine Koper predelujemo v kompost. Na sploh smo pri ločevanju odpadkov zelo uspešni. Ker imamo v pristanišču precej odpadnega (čistega) lesa, ki nastane pri čeljenju, smo se odločili, da bomo za kurjavo luške upravne stavbe in sosednjega objekta Pristan raje uporabili luško biomaso in pri tem zmanjšali porabo fosilnih goriv. Kot zadnjo rešitev pa smo opisali program za izdelovanje opeke iz luškega morskega sedimenta. Prizadevamo si najti trajno rešitev, torej trajno proizvodnjo opek iz morskega sedimenta.
