| Prostor in upravljanje voda | | |
| »Slovenija za učinkovito spopadanje s poplavami potrebuje več kot le akcijski program. Potrebujemo državno strategijo upravljanja z vodami, da bomo družbena in gospodarska pričakovanja v zvezi z vodami uskladili z ekosistemskimi zahtevami po ohranjanju vode,« je ključno sporočilo javne razprave o poplavah, ki jo je novembra organiziralo Društvo vodarjev Slovenije pod vodstvom dr. Lidije Globevnik. | |
Približno 200 udeležencev, med drugim tudi številni ugledni strokovnjaki z različnih strokovnih področij, so pozvali k politični odgovornosti za razmere v Sloveniji in izrazili pričakovanje, da se vlada ne bo ustavila pri akcijskem programu. Poskrbeti mora tudi za dolgoročnejše izboljšanje delovanja sistema upravljanja z vodo. Potrebna je reorganizacija sistema, in sicer tako, da bo povezan s prostorskim načrtovanjem.
Razpravljavci so opozorili odgovorne v državi, da je treba za učinkovito spopadanje s poplavami odpreti razpravo o problemih in rešitvah ter poplave obravnavati interdisciplinarno. Vsak v sistemu, od države in občin do posameznega državljana in stroke, mora dobro vedeti, kaj je njegova naloga in ravnati odgovorno. Poplave, sporoča stroka, so kompleksen pojav in del sistema urejanja prostora. So skrajni odraz razpada sistema prostorskega načrtovanja in organizacije urejanja prostora v Sloveniji. Očitno pa kažejo tudi na razpad sistema upravljanja z vodami, saj je več udeležencev razprave izpostavilo dejstvo, da je pred letom devetdeset sistem vodnega gospodarstva deloval vsestransko bolje. Prostorski načrtovalci so posebej izpostavili, da je v prihodnosti za bolj učinkovito spopadanje s poplavami enako kot za optimalno upravljanje z vodami na sploh treba ponovno začeti uporabljati prostorsko načrtovanje, ki mu je zato treba priznati vlogo v sistemu upravljanja in dvigniti kredibilnost. Zagotoviti je treba, da se prav na vsak poseg v vodo gleda celovito z vidika vodnega toka, vodne narave in dejavnosti v obvodnem prostoru. Nujno je bolj odgovorno usklajevanje rabe prostora in izvajanje dejavnosti v prostoru ter ukrepov za zaščito pred škodljivim delovanjem voda.
Upravljanje z vodami je po mnenju razpravljavcev treba vzročno povezati z načrtovanjem prostorskega razvoja in drugimi razvojnimi programi, tako da se zagotovi celostno obvladovanje fenomena vode kot skupnega dobra in razvojnega vira.
Vladi predlagajo, naj se pripravijo interdisciplinarne vodnogospodarske strokovne podlage za porečja, ki bodo zagotovile bolj usklajeno, odvisno in povezano urejanje vodnega in obvodnega sveta. Država mora zagotoviti, da bo izdelava potekala v sodelovanju vseh občin porečja in pri tem spodbujati uporabo metode vključujočega projektnega povezovanja. Metoda zagotavlja izvedbo del in nalog, tako da udeležencem omogoča spoznavne procese, potrebne za sprejemanje do vode in naravnega okolja bolj odgovornih rešitev.
»V Sloveniji so naravni procesi povsem v nasprotju z ukrepi in celovitim upravljanjem in gospodarjenjem z vodami. Več je poplav, manj je sistemskega pristopa. Na eni strani imamo problematično urbanizacijo, ki je zamejila naravne vodne poti, na drugi strani zanemarjamo urejanje vodotokov. Vodi smo življenjski prostor načrtno vzeli, zato nam s poplavami stihijsko vrača naše napake. Poplave so preprosto zrcalna slika neodgovornega ravnanja z vodami. Naravni vodni svet je krhek sistem, vodni krog je eden najobčutljivejših ekoloških, ekonomskih in sociokulturnih procesov. Vodno bogastvo je namreč javno dobro, last državljanov in ne politikov ter zasebnih korporacij, celovito upravljanje voda je v osnovi dokaz delovanja javnega menedžmenta in učinkovitega delovanja države,« je menil dr. Bogomir Kovač.
Med razpravljavci so bili: dr. Lidija Globevnik in mag. Maja Simoneti v imenu Društva vodarjev Slovenije, mag. Luka Štraus z MOP, dr. Andrej Širca, dr. Pavel Gantar, dr. Bogomir Kovač, dr. Andrej Lukšič, Gregor Vrtačnik, dr. Mihael Brenčič, Roman Kramer, Albin Debevec, župan Slovenj Gradca Andrej Čas, podžupan Mestne občine Ljubljana Janez Koželj, Tadej Markič z MP, Jernej Jež, mag. Marjan Bat, dr. Blaž Komac, dr. Meta Povž, Vesna Juren z ZRSVN, dr. Mitja Rismal, Petra Pergar, Damjan Jevšnik, mag. Živan Veselič z ZGS, Danijel Magajne, dr. Karel Natek, Andrej Vizjak, dr. Mitja Bricelj, dr. Dušan Plut, dr. Darja Stanič Racman, Jernej Strle, Janez Kastelic, Katarina Sirk, Iztok Leben, Polona Piltaver, Lojze Gluk, Marko Fatur, Florjana Ulaga in dr. Branko Zadnik z IZS.
