| HE na srednji Savi | | |
| Gradnja hidroelektrarn na spodnji Savi kljub zapletom najbrž ne bo ogrozila izpolnitve terminskega načrta. Precej drugače je s HE na srednji Savi, čeprav vladni predstavniki iz leta v leto ponavljajo, kako je za zagon gospodarstva pomembna izgradnja energetske infrastrukture. A čeprav je konec avgusta poteklo leto dni, kar je prejšnja vlada sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta, torej o umeščanju HE v prostor, in naj bi tudi strokovno poenotili poglede, ali je sulec v Savi pri Litiji ogrožen ali ne, se dogaja manj, kot bi se moralo. Nova vlada ima novo priložnost. Tako meni tudi Sandi Ritlop, direktor družbe HSE Invest. Pričakuje, da bo vlada pristopila k izvedbi projekta in zanj določila strokovnega koordinatorja, ki bo zagotovil prepotrebno koordinacijo med ministrskimi resorji. | |
Vlada RS je lani avgusta sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za območje HE Suhadol, HE Trbovlje in HE Renke, letos spomladi pa sklep o umeščanju hidroelektrarn na srednji Savi v prostor. Pripravila naj bi se še dva državna prostorska načrta. Kaj se zatika, ali se v tem času projekt realizira ali stoji?
Najprej glede vladnih sklepov.
Na osnovi sklepa o pripravi državnega prostorskega načrta za območje HE Suhadol, HE Trbovlje in HE Renke bi morali pričeti z naročilom in izdelavo študije variant, okoljskega poročila in celovite presoje vplivov na okolje, idejnih projektov in številnih drugih strokovnih podlag. Vendar postopki več ali manj mirujejo predvsem zato, ker še niso rešena in usklajena odprta vprašanja glede vsebine koncesijske pogodbe. V tem postopku se je mogoče poznala neodzivnost Vlade, ki je v tem času izvajala le t.i. »tekoče posle.« Gre za velik projekt, nacionalnega pomena za celotno Slovenijo, ne samo za slovensko gospodarstvo in energetiko. Zato je pričakovati, da bodo postopki generalno vodeni s strani Vlade, ki je koncesijo tudi podelila.
Ali ni nobenih premikov?
Na osnovi sklepa o umeščanju hidroelektrarn na srednji Savi v prostor je bilo od spomladi do danes več aktivnosti, povezanih z odsekom reke Save od Medvod do Litije. Mislim na javne razgrnitve in javne obravnave pobud, tistih, zakonsko predpisanih, kot tudi številnih na posameznih krajevnih skupnostih ali posameznih skupin občanov. Pridobljene so smernice nosilcev urejanja prostora, ki so v končni fazi analizirane ter opremljene z načelnimi odgovori. S tem je podana podlaga za izvedbo prostorske konference na pristojnem ministrstvu, ki bi omogočil sklep Vlade RS, v katerem bo opredeljeno, kako bo potekal postopek naprej.
Katere ovire bi lahko preprečile, da DPN ne bi bil dokončan v začetku leta 2017, kot je bilo načrtovano? Ali je težava s sulcem rešena ali ne?
Predvsem bi bilo potrebno, takšna so pričakovanja, da bo nova Vlada imenovala konkretno za ta projekt osebo z ustreznimi kompetencami in pooblastili. To bo lahko premaknilo projekt z mrtve točke. Glede sulca so s strani pristojnih inštitucij pridobljene smernice, katere študije in raziskave bo potrebno še izdelati. Potem bo dana osnova za podajanje ustreznih rešitev za ohranjanje življenjskega prostora sulca kot tudi vseh drugih habitatnih vrst.
Kako potekajo dogovori s Kmetijsko-gozdarsko zadrugo Litija in občino Litija, ki mora načrtovanje gradnje infrastrukturnih objektov v prostor uskladiti s projektom izgradnje hidroelektrarn?
Načelni razgovori so šele v začetni fazi. Konkretnejši dogovori in usklajevanja bodo potekala v naslednjih fazah sprejemanja prostorskih načrtov, ko bodo poznane tudi konkretne tehnične rešitve in možni vplivi. Na njihovi osnovi bodo izdelane študije vplivov na kmetijstvo in gozdarstvo, prav tako konkretni predlogi preusmeritvenih programov kmetijske proizvodnje. Šele na osnovi izdelanih strokovnih rešitev in analize vplivov bo možno konkretno usklajevanje in dogovarjanje. Tudi za druga področja velja podoben princip.
Kako bo s financiranjem celotne verige? Je denar?
Za dobre in donosne projekte se denar vedno najde. Menim, da gre v primeru izgradnje verige HE na celotnem odseku Save, torej na srednji in spodnji Savi, za komplementaren projekt izgradnje protipoplavne zaščite in energetskega izkoriščanja reke. Že zgrajeni objekti so rezultat ustrezne formule za izgradnjo. Vsekakor je izgradnja protipoplavne zaščite v prihodnjih letih potrebna. Izgradnja energetske infrastrukture je ob tem absolutno smiselna in nujna. Prednosti te izgradnje so kompleksne. Naj omenim samo glavne. Najprej zaveze iz Kyotskega sporazuma o proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov. V nasprotnem bo verjetno R Slovenija deležna neprijetnih ukrepov ali sankcij. Potem naj omenim zaposlitev slovenske industrije in domačega tehničnega znanja. Ti objekti bodo s svojo proizvodnjo v času koncesije, gre za 50 let, v državno blagajno vrnili preko koncesijske dajatve, vodnega povračila in drugih prispevkov oziroma dajatev preko 1,5 miljarde €. Absolutno moramo za to izgradnjo poskrbeti v Sloveniji sami.
Omenjate domačo industrijo. Pri gradnji VI. bloka so bili izrečeni številni očitki, ker pri tej naložbi ni bilo dovolj vključeno slovensko gospodarstvo. Takšne naložbe naj bi bile eden izmed vzvodov za zagon gospodarstva. Kakšne možnosti bodo imela slovenska podjetja in kakšni bodo ekonomski in energetski učinki celotnega projekta za Slovenijo?
Pri gradnji hidroelektrarn je prednost predvsem ta, da imamo možnost v zelo veliki meri angažirati predvsem slovensko gospodarstvo, in sicer od začetka načrtovanja do same izvedbe. S slovenskim znanjem, gospodarstvom in industrijo lahko pokrijemo vsaj 90 % celotne investicije.
Kakšno vlogo pri izvedbi izgradnje HE na srednji Savi mora imeti država oziroma pristojno ministrstvo? Doslej ni manjkalo kritik na račun neustreznega sodelovanja med ministrstvi in mlačnosti Vlade, ki bi morala izvedbo najvažnejših naložb v infrastrukturne objekte uvrstiti med prednostne naloge? Kateri državni resorji so najbolj izpostavljeni?
Vsekakor je jasno, da gre za projekt nacionalnega pomena. Logično bi bilo, da ima glavno besedo pri vodenju in koordinaciji država oziroma v njenem imenu Vlada. Kritike o neustreznem sodelovanju resorjev so posledica dejanskega neusklajenega delovanja med resorji za okolje, prostor, infrastrukturo, energetiko, kmetijstvo in drugimi. Vsekakor menim, da bi morala Vlada pripraviti organizacijsko shemo izvedbe projekta in imenovati konkretne osebe, strokovno usposobljene, z ustreznimi pooblastili in kompetencami za vodenje in koordiniranje projekta med resorji. Lep primer dobre prakse je bilo izvajanje projekta HE na spodnji Savi. Dokler se je izvajal po navedeni shemi, je tekel nemoteno, hitro in ažurno. Poglejte, v letu 2003 je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje za jezovno zgradbo HE Boštanj. V letu 2006 delno gradbeno dovoljenje za jezovno zgradbo HE Arto – Blanca in leta 2007 za HE Krško. Po koncesijski pogodbi je bilo predvideno pridobivanje teh dovoljenj v razmiku treh let. No, za HE Brežice je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje leta 2014 in to je posledica podaljšanja postopkov v tej predinvesticijski fazi.
Koliko možnosti je, da bi prvo HE Suhadol res začeli graditi že leta 2018?
Možnosti so še, a le pod pogojem, da se vse, tudi že naštete aktivnosti, začnejo takoj oziroma najkasneje do začetka 2015. Takšni temeljiti kompleksni projekti pred pričetkom gradnje zahtevajo svoj čas in priprave. Če se k projektu izgradnje verige HE na srednji Savi proaktivno pristopi do konca leta, potem je realno pričakovati pričetek gradnje 2018. V nasprotnem to pomeni gotovo zamik izgradnje.
Med najzahtevnejšimi posegi v prostor bo nedvomno rekonstrukcija železniške proge, zaščita pred poplavami in cesta Hrastnik – Zidani Most? Kako je vzpostavljeno sodelovanje z zasavskimi občinami?
Tehnično sta to res zelo zahtevna posega, vendar jima je slovenska stroka zagotovo kos. Problem nastane, ko ni enoznačno določen investitor posega ali ga ni mogoče enoznačno določiti. Na primer. Slovenske železnice bi želele ob eventualno potrebnih rekonstrukcijah železniške proge zaradi vpliva izgradnje HE hkrati tudi pohitriti zasavsko železnico v celoti. To je seveda sprejemljivo in obenem razumljivo. Vendar pa ni moč tega celotnega stroška prevaliti na pleča energetike. Tu nastopijo težave. Kako razmejiti investicijo med vsaj dva investitorja in določiti, kateri stroški so posledica vpliva izgradnje HE in kateri stroški nastanejo zaradi želenega dviga hitrosti na tem odseku železniške proge. Podoben primer je izgradnja zasavske državne ceste med Trbovljami in Zidanim Mostom/Radečami, za katero je že sprejet državni prostorski načrt. Vsekakor bo možno šele na osnovi podrobneje izdelanih tehničnih rešitev vseh predvidenih ureditev narediti primerjavo oziroma »prekrivanje med posameznimi projekti«. To bo lahko osnova za sprejemljivo delitev stroškov. Ko so rešitve tehnično dovolj jasno in pregledno pripravljene, je mnogo lažje najti kompromise in tudi dogovore med deležniki v formalnih postopkih.
Vaše podjetje vodi tudi izgradnjo HE na Muri? Gradnja naj bi se začela že v letu 2016, vladni sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za območje HE Hrastje – Mota je sprejet. In zdaj? Kako vključujete v načrtovanje deležnike, ki so tako ali drugače povezani z naložbo?
Res je. HSE Invest sodeluje tudi pri projektu izkoriščanja energetskega potenciala reke Mure. Glede na raznovrstnost problematike in predvsem občutljivosti prostora ob reki poteka projekt na treh glavnih segmentih.
Postopek priprave državnega prostorskega načrta za HE Hrastje Mota – sklep o pripravi DPN je vlada RS sprejela dne 16. 5. 2013. Na projektu izvajamo storitve investicijskega inženiringa pri izdelavi strokovnih podlag, ki so potrebne v fazi priprave študije variant in okoljskega poročila za objekt. Za projekt izdelujemo tudi dokumentacijo podrobnih idejnih tehničnih rešitev, ki poteka v tesnem sodelovanju z izdelovalci ostalih strokovnih podlag. Naročnik ima že sklenjenih večino pogodb. Glede na aktualni terminski načrt koordinatorja priprave DPN, to je MOP, je predvideno, da bi bil lahko postopek DPN zaključen v letu 2017. To pa pomeni, da bi se tega leta lahko pričela gradnja HE Hrastje Mota. Vplivno območje bodoče HE je občutljivo predvsem zaradi okolja. Tega se dobro zaveda tako naročnik, a tudi HSE Invest. Temu delu vsebine projekta namenjamo veliko pozornost. Od vsega začetka se pogovarjamo z vsemi deležniki, ki jih vključujemo tudi v pripravo strokovnih podlag in jih redno informiramo o poteku del. Veseli nas, da takšen pristop kot ustrezen ocenjujejo tudi prebivalci Pomurja. Kot kažejo redne javnomnenjske raziskave, se naklonjenost projektu izgradnje HE povečuje. Visoko stopnjo zaupanja beleži tudi stroka, kar pomeni za vse nas, ki sodelujemo v projektu, še toliko večjo odgovornost.
A to ni edini projekt na Muri?
Ne. Pripravlja se dokumentacija za rekonstrukcijo obstoječe mHE Ceršak, ki je v lasti DEM in je nujno potrebna prenove. Za ta projekt izdelujemo idejne tehnične rešitve in sodelujemo pri izdelavi predhodnih študij okoljske sprejemljivosti tako za slovensko kot za avstrijsko stran.
Na projektu izkoriščanja energetskega potenciala reke Mure na mejnem odseku med Slovenijo in Avstrijo izvajamo storitve investicijskega inženiringa pri pripravi strokovnih podlag predvsem glede potrebnih ukrepov sanacije stanja mejnega odseka reke z vidika vodnega gospodarstva. Evidentno je namreč poglabljanje dna struge in s tem zniževanje vodne gladine. Posledično prihaja do zniževanja gladine podtalnice, prekinjena je povezava stranskih rokavov reke in podobno. Pri konceptu reševanja stanja mejnega odseka Mure težimo k temu, da z energetsko izrabo združimo ukrepe za dosego vodarskih in okoljsko naravnanih ciljev.
