Vprašujeta učenki OŠ Fara Nika Mulc Bukovac in Manca Banič pod mentorstvom ekokordinatorice Mateje Oberstar.
Kam se lahko odvržejo ostanki bolj tekoče hrane, kot so razni ostanki juh, golažev in podobno? Zakaj je zlivanje ostankov hrane v lijak ali v toaletno školjko škodljivo? Kaj se proizvaja iz odpadnega kuhinjskega olja? Kam se lahko odvržejo poškodovani keramični krožniki?
Odgovarja mag. Barbara Štravs Grilc iz Sektorja za ravnanje z odpadki na Agenciji RS za okolje
Ostanki bolj tekoče hrane se ne smejo zlivati v lijake ali v toaletne školjke, ampak v posodo za biološke odpadke (“rjava kanta”). Vsi ostanki hrane so tako imenovani biološki odpadki. Teh odpadkov se ne sme zlivati v lijak oziroma v toaletno školjko, ker potem pridejo v kanalizacijo in s tem zelo obremenimo odpadne vode z organskimi snovmi. Obremenjevanje odpadnih vod z organskimi snovmi pa privede do tega, da se poveča vrednost parametra KPK (kemijske potrebe po kisiku) v odpadni vodi. KPK mora biti namreč pod neko določeno vrednostjo, kar je določeno s predpisi, ki govorijo o emisijah snovi v odpadne vode. Odpadne vode, kamor spadajo tudi vode iz lijakov in toaletnih školjk – odplake, se odvajajo preko kanalizacije na komunalne čistilne naprave in morajo imeti vrednost KPK v nekem določenem intervalu, drugače čistilna naprava ne more dobro delovati.
Odpadno kuhinjsko olje se lahko predela v biogorivo-biodizel. Če nekdo izvaja predelavo s svojimi lastnimi odpadnimi jedilnimi olji, lahko to počne brez okoljevarstvenega dovoljenja. Kdor pa hoče predelovati v biodizel odpadna jedilna olja, ki jih dobi od drugih povzročiteljev, za to dejavnost potrebuje okoljevarstveno dovoljenje. Namreč, za vse predelave in odstranjevanja odpadkov, ki se jih izvaja v Republiki Sloveniji, morajo osebe, ki to izvajajo, s strani Agencije RS za okolje (ARSO), ki je del Ministrstva za kmetijstvo in okolje, pridobiti okoljevarstveno dovoljenje. Občani pa morajo odpadna jedilna olja oddati kot nevarne kuhinjske odpadke v zbirnih centrih komunalnih podjetij. Podjetja, pri katerih nastanejo odpadna jedilna olja (npr. menze, gostinski obrati, restavracije ipd.), pa morajo te odpadke oddati posebnim zbiralcem ali predelovalcem, ki imajo za to dovoljenja. Zbiralci in predelovalci ta dovoljenja ali okoljevarstvena dovoljenja pridobijo s strani Agencije RS za okolje (ARSO).
Poškodovani keramični krožniki se odvržejo v posodo za mešane komunalne odpadke (“črna kanta”). V črni kanti se zbirajo mešani komunalni odpadki, in ker poškodovani keramični krožniki, ki izvirajo npr. iz gospodinjstev, niso ne embalaža, ne biološki odpadki, ne papir in tudi ne steklo, se jih odvrže v črno posodo.
