S čebelami smo v vrhu Evrope, a zdaj kličejo na pomoč – EOL 91/92

Potreba po skupnem evropskem pristopu

Ministri so poudarili predvsem potrebo po oblikovanju skupnega pristopa k upravljanju z medonosno čebelo, saj so specifični ukrepi za zmanjšanje nevarnosti obstoja čebel v Evropi bistvenega pomena. Med sklepi so izpostavili potrebo po ohranjanju lokalne pestrosti avtohtonih populacij, kar vključuje ustrezno omejevanje in kontrolo pretoka genov. Zavzeli so se za dostop do več raziskav in dognanj, ki se jih naj vključi v politiko upravljanja z medonosno čebelo, pa tudi za večje usklajevanje med različnimi raziskovalnimi projekti, s čimer bi se povečala učinkovitost doseženih rezultatov. Pozdravili so promocijo in izobraževalne ukrepe, ki so namenjeni mladim. Pri tem so omenili Evropski medeni zajtrk, ki ga je za izvedbo na evropski ravni predlagalo slovensko ministrstvo, aplikacijo Bee App in iskanje drugih načinov, da se pritegne mlade. Glede na to, da je razvoj čebeljih družin ogrožen z uporabo zdravil za zatiranje bolezni in škodljivcev v čebeljih družinah, in z namenom, da se zagotovi zdravje in preživetje čebeljih družin in ustrezna kakovost čebeljih pridelkov, so pozvali k vzpostavitvi pravnega okvira, tj. določitev standardov glede ostankov problematičnih substanc v satnicah in sestave krme za čebelje družine. Obžalovali so zaradi težav, ki jih imajo čebelarji pogosto pri pridobivanju državne pomoči v primeru naravnih nesreč, saj trenutna evropska zakonodaja tega ne omogoča. Zato morajo čebelarji dobiti ustrezno poplačilo na nacionalni ravni glede na dejstvo, da čebele prispevajo 80 % k opraševanju rastlin.

Po številu čebel takoj za Grčijo

Boštjan Noč

V Sloveniji je čebelarstvo del kulture, pravi Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije. Hujšega pomanjkanja čebel v Sloveniji zaenkrat še ni, saj smo po številu čebelarjev in po številu čebel na km² na vrhu v Evropi, takoj za Grčijo. Vendar moramo čebelam posvečati posebno pozornost. Prva nevarnost za čebele in za njihovo naravno okolje so fitofarmacevtska sredstva. Kot je povedal Boštjan Noč, se je sicer v zadnjih letih stanje na tem področju izboljšalo. Predvsem zato, ker so uporabniki fitofarmacevtskih sredstev spoznali, da je čebela pomembna in so ta sredstva začeli uporabljati v skladu z navodili proizvajalca, to pomeni zvečer, ko so čebele v panju.

Drugo največjo nevarnost za čebela pa predstavljajo različne čebelje bolezni, predvsem zajedavec varoja. Kot je razložil Boštjan Noč, gre za nekakšno uš, ki se prilepi na čebelo in ji pije kri, s tem pa ji zmanjšuje življenjsko dobo. S tem parazitom se srečuje vsa Evropa. Slabša kot je letina za čebele, manj so odporne in bolj dovzetne za parazite.

V naravi vse manj naravne paše za čebele

Letošnja letina je bila za čebele in čebelarje v Sloveniji ena slabših. Medu je bilo le za četrtino povprečne letine kljub temu, da so čebelam čebelarji pomagali tudi s sladkorjem. Kot je pojasnil Boštjan Noč: »Za letošnje leto je bila značilna zelo zgodnja pomlad. Takrat je bil za čebele izredno dober spomladanski razvoj in so živele tako kot v zadnjih desetih letih. Nato je bilo mokro poletje in če ni konstantno lepega vremena, čebele ne morejo nabirati v panje. Zato pride do pomanjkanja hrane.« Kot dodaja, pa tudi v letih z normalnimi vremenskimi pogoji opažajo, da je v naravi vse manj naravne paše za čebele predvsem ob kmetijskih površinah. Zato se v Čebelarski zvezi Slovenije že več let trudijo prepričati državo, da bi spodbudila setev medonosnih rastlin, kot so ajda, detelje, sončnice in druge, saj kmetje veliko cvetja pokosijo predvsem v avgustu. Odlična spomladanska paša za čebele je tudi oljna ogrščica, ki je sicer posejana predvsem v energetske namene. Več problema predstavljajo monokulture, kot je koruza, ki ni hrana za čebele in je vetrocvetka. Vendar, kot pojasnjuje Boštjan Noč, ker so velikokrat v avgustu vsa polja pokošena in ker v naravi tako ni dovolj cvetnega prahu za čebele, gredo čebele po cvetni prah tudi na koruzo. Ta cvetni prah za čebele ni enak cvetnemu prahu ostalih rastlin.

Podpora čebelarjem ob slabi letini

Pomena čebel in čebelarstva se vse bolj zavedajo tudi na državni ravni. Vse več pozornosti in podpore namenjajo promociji čebelarstva, izobraževanju, tudi mladih v osnovnih šolah, potrošnike se osvešča o koristi čebeljih pridelkov idr. Kot so povedali na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, pomagajo javne svetovalne službe, javne strokovne službe na področju čebelarstva, javne veterinarske službe, ciljni raziskovalni projekti, ki podpirajo področje čebelarstva in pomagajo ohraniti avtohtono kranjsko čebelo v Sloveniji. Ob letošnji slabi letini so namenili tudi sredstva za dodelitev pomoči za čebelarje, ki gospodarijo z najmanj 20 čebeljimi družinami, v višini 5 evrov na čebeljo družino ali v skupnem znesku 476.690 evrov.

V ta namen je Vlada RS dne 3. 9. 2014 izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o pomoči ob nepredvidljivih dogodkih v kmetijstvu, ki je bila podlaga za izvedbo ukrepa »Finančna pomoč za nadomestilo škode v čebelarstvu v letu 2014«. Kot so povedali na ministrstvu, je namen izvajanja ukrepa po tej uredbi podpora čebelarjem zaradi škode, ki je nastala zaradi neugodnih vremenskih razmer v letu 2014, zaradi česar je bilo zmanjšano medenje medovitih rastlin oziroma ga sploh ni bilo. Sredstva se s to uredbo namenijo za ohranitev ekonomske sposobnosti čebelarjev, za nadaljevanja čebelarjenja. Čeprav ta ukrep ne bo pripomogel k večji gospodarski pomoči čebelarjem, pa je po besedah Boštjana Noča to predvsem moralna podpora, ki kaže na to, da se država zaveda pomena čebel.

Slovenski otrok ve, kaj pomeni čebela

Vse več aktivnosti je usmerjenih v osveščanje o pomenu čebel med otroki in mladino. Čeprav se je v zadnjih 7-8 letih starostna struktura čebelarjev bistveno izboljšala, iz 66 let povprečne starosti na 58 let povprečne starosti, je zavest o pomenu čebel potrebno graditi že pri otrocih. In Slovenija je tu ena zelo uspešnih, če ne celo najuspešnejša v Evropi in na svetu.

Kot je povedal Boštjan Noč: »Imamo najboljšo mrežo čebelarskih krožkov na svetu, ki delujejo na skoraj 150 šolah in vključujejo skoraj 2.000 otrok. Tako pozitivnega odziva otrok, toliko vključevanja v čebelarske krožke, znanja o čebelah, kot ga imajo ta trenutek slovenski otroci, mislim, da ga nimajo otroci nikjer na svetu. Zahvala gre tudi našim šolnikom, ki učijo otroke o pomenu čebel. Kamor koli prideš, v katero koli šolo, so slike čebel, čebeljih pridelkov, učijo se o čebelah, pojejo pesmice. Mislim, da je to prava pot in smo lahko veseli, da se slovenski otrok zelo poistoveti s čebelo.« Letos v novembru Čebelarska zveza Slovenije organizira tudi mednarodno konferenco na temo usposabljanja otrok v osnovnih šolah. Prijavljenih je že 20 držav. Kot pomemben projekt je Boštjan Noč izpostavil tudi Tradicionalni slovenski zajtrk, za katerega pravi, da je eden najboljših projektov čebelarstva v zadnjih letih. Na ta način so se otroci, šole, starši osvestili o pomenu čebel in čebeljih pridelkov.

Skrb za čebele kot družbena odgovornost

Tudi mnoga podjetja so prepoznala pomen čebel in so se na svoji poti trajnostnega razvoja odločila za njihovo podporo. V ta namen so nastali mnogi projekti z učnimi čebelnjaki, čebelnjaki v urbanih okoljih, promocija medenih izdelkov in še kaj. Med njimi sta tudi Hofer in družba BTC.

Hofer: »V krovnem projektu »Danes za jutri« združujemo vse naše aktivnosti na področju trajnostnega delovanja. V okviru tega je »Skrbimo za medeno prihodnost« prvi lokalni trajnostni projekt in je namenjen ohranitvi čebel v Sloveniji s pomočjo strokovnih raziskav ter vzpostavitvi ustreznih standardov za izdelke iz medu. V partnerstvu s Čebelarsko zvezo Slovenije smo v raziskovalne in izobraževalne namene v upravno-logističnem centru postavili Hoferjev raziskovalni čebelnjak, namenjen proučevanju vpliva okolja na čebelje pridelke, analizi kakovosti njihovih pridelkov ter razvoju priporočil v prehrani ljudi, predvsem pri uživanju cvetnega prahu.

Čebele so namreč za našo prihodnost izjemnega pomena, saj oprašijo 80 % vseh rastlin in kar 90 % sadnih dreves. Zaradi človekovega neodgovornega ravnanja z okoljem so vsak dan bolj ogrožene. Slabša se tudi kakovost njihovih pridelkov, njihov pogin postaja vse bolj zaskrbljujoč. Znanstveno potrjene raziskave so pokazale, da poginjajo zaradi okolju škodljivih pesticidov, pomanjkanja hrane, pa tudi pomanjkanja gnezdišč. Poleg tega je kranjska sivka tako zgodovinsko kot lokalno za Slovenijo zelo pomembna, sedež Čebelarske zveze Slovenije pa je v istem okolišu kot naš upravno-logistični center. Vse našteto je doprineslo k temu, da smo se odločili na to opozoriti in problematiko podpreti s sklenitvijo intenzivnega sodelovanja s Čebelarsko zvezo Slovenije. K projektu smo povabili tudi širšo čebelarsko stroko in slovenske dobavitelje čebeljih izdelkov.

Projekt smo zastavili širše od raziskovanja, saj želimo izobraževati in osveščati. Skrb za čebele dojemamo kot veliko odgovornost, zato je projekt dolgotrajne narave. S pomočjo raziskovalnega čebelnjaka proučujemo vpliv okolja na čebelje pridelke; njihova analiza bo jasen pokazatelj, kako onesnaženo je okolje, v katerem živimo. Analiziramo kakovost čebeljih pridelkov ter oblikujemo nasvete glede njihovega uživanja. Čebelarska zveza Slovenije organizira delavnice za mlade čebelarje, na katerih se lahko pobližje seznanijo s čebelarskim poklicem. V letošnjem letu je pozornost pri delu s čebelami v raziskovalnem čebelnjaku namenjena pridobivanju vzorcev čebeljih pridelkov. Vzorčenje je potekalo skozi celotno čebelarsko sezono, vzorce pa bomo preverili na parametre, ki kažejo, kolikšna je čistost okolja v okolici logističnega centra podjetja Hofer. Poleg tega bodo vzorci služili za določanje kakovostnih kriterijev za cvetni prah. Izsledki večletnih raziskav bodo uporabni za slovenski in širši prostor ter relevantni za celotno čebelarsko stroko. Pri projektu sodelujejo strokovnjaki s Čebelarske zveze Slovenije in drugi strokovni partnerji.

Za čebelje družine v Hoferjevem raziskovalnem čebelnjaku skrbi čebelar Boštjan Noč, sicer tudi predsednik Čebelarske zveze Slovenije. Čebele zahtevajo skrb in nego skozi celo leto. Treba jih je pregledovati (vsaj enkrat na deset dni) in spremljati, kaj se dogaja v njihovih panjih. Žal je letošnja sezona postregla z zelo neugodnimi vremenskimi pogoji, zato je bilo veliko pozornosti potrebno nameniti temu, da niso trpele lakote. Ker je medena bera izostala, smo se osredotočili na pridobivanje cvetnega prahu – osmukanca. Osmukanec je cvetni prah, ki jih čebele med seboj lepijo z medičino, spravijo na koške na svojih zadnjih nožicah in nesejo v panj. Na vhodu v čebelji panj pa se morajo pridne delavke stlačiti skozi drobne luknjice smukalnika. Ob tem se jim cvetni prah osmuka z nožic in tako pridobimo cvetni prah osmukanec. Le-tega se je skozi celotno čebelarsko sezono nabralo okoli 10 kg.«

Damjan Glazer in mag. Miha Mermal

Mag. Miha Mermal, direktor enote Misija: Zeleno, in Damjan Glazer, vodja projekta Pomagajmo čebelici, BTC d.d.:

»S projektom Pomagajmo čebelici v mestu, ki ga nadaljujemo tudi v šolskem letu 2014/15, in sicer pod imenom Postavimo čebelnjake v OŠ Slovenije, želimo spodbuditi urbano čebelarstvo, pripomoči k ohranjanju kranjske sivke, ljudi ozavestiti o pomembnosti čebel za okolje in približati čebelarstvo mladim, bodočim čebelarjem. Čebele medonosnice bodo divjim opraševalcem pomagale pri njihovem pomembnem delu opraševanja rastlin v BTC City Ljubljana in njegovi okolici ter s svojo aktivnostjo v naravi skrbele za biotsko pestrost našega okolja. Po pomoru številnih čebeljih družin pred nekaj leti in ob letošnjem slabem vremenu je postala skrb za avtohtono raso kranjske čebele še toliko večja.

Že samo po treh mesecih od postavitve čebelnjaka v BTC Citiyu, na travniku za Atlantisom, so čebele že pridelale prvi med, ki smo ga poslali na analize. Glede na že pridobljene analize urbanega medu iz panjev, ki se nahajajo na strehi Cankarjevega doma v Ljubljani, pričakujemo, da bo tudi med iz BTC Cityja kakovosten. Analiza urbanega medu iz Cankarjevega doma je namreč pokazala, da ta ne vsebuje sledi pesticidov in insekticidov, ker se v mestih ne uporabljajo. Tudi sicer je kakovost urbanega medu, ki ga pridelajo čebele v svetovnih prestolnicah, resnično dobra. Za naše »urbane čebele« skrbi izkušen čebelar Franc Petrovčič, ki skrbi tudi za čebele, ki domujejo na strehi Cankarjevega doma. Oskrbovanje panjev poteka enako kot pri vseh drugih čebeljih družinah, saj so tudi naše čebelice po obnašanju čisto enake kot vse ostale – na pašo hodijo v okoliške parke, gozdove in travnike.

V upanju za večje zanimanje mlajših za čebelarstvo smo pripravili natečaj za osnovne šole »Čebelam prijazna šola«, s katerim smo osnovne šole povabili k sajenju medovitih rastlin, postavitvi rož na okenske police in ureditvi okolice v čebelicam prijazno okolje. Posredno z našim projektom tudi izobražujemo in informiramo o čebelah in njihovemu pomenu. Na natečaju je zmagala osnovna šola Medvode, za nagrado jim bomo postavili učni čebelnjak.

Seveda lahko vsi pripomoremo k povečanju čebel v mestih tako, da na okenske police in vrtove posadimo čim več medovitih rastlin ali s SMS donacijo s ključno besedo CEBELA na 1919 prispevamo 1 EUR v sklad za ohranitev kranjske čebele, za postavitev učnega čebelnjaka in tako bomo omogočili mestnim otrokom pristen odnos z našimi pomembnimi prijateljicami.«