Prvi poskus prikaza kazalnikov zelene rasti za Slovenijo – EOL 91/92

mag. Mojca Žitnik

Od podpisa Deklaracije o zeleni rasti in od pooblastila, da naj OECD pripravi Strategijo zelene rasti, je minilo pet let. Tudi v zahtevah po trajnostnem razvoju je močno poudarjeno gospodarno ravnanje z naravnimi bogastvi, torej zelena rast ni nov razvojni trend.
Zelena rast dejansko ni nov trend, saj je del trajnostnega razvoja. Trajnostni razvoj vključuje vse tri komponente – ekonomsko, socialno in okoljsko, zelena rast pa se osredotoča le na povezavo ekonomije in okolja. S svojimi rezultati želi spodbujati »bolj zeleno« vedenje podjetij in potrošnikov, omogočati gladko in pravično prerazporeditev delovnih mest, kapitala in tehnologij na poti k bolj zelenim dejavnostim. A tudi zagotavljati ustrezne spodbude in podporo za zelene inovacije.

Deklaracija o zeleni rasti je bila podpisana leta 2009, Strategija zelene rasti pa je bila na OECD pripravljena leta 2011. Države se za izdelavo omenjenih kazalnikov odločajo samoiniciativno in tako so do sedaj publikacijo o Kazalnikih zelene rasti izdelale le Nemčija, Nizozemska, Češka republika, Južna Koreja in Danska. Vedeti pa moramo, da enotnega recepta za izvajanje strategij za zeleno rast ni. Oblikovanje okolju prijazne rasti gospodarstva je namreč odvisno od političnega okolja, ravni razvoja, subvencij za naravne vire in določenih okoljskih pritiskov. Tako se bodo vse države soočale z različnimi izzivi in priložnostmi, kar pa bo v veliki meri odvisno od gospodarskih in političnih razmer.

V publikaciji omenjate nacionalne strategije zelene rasti. Kako daleč ali kako blizu nacionalne strategije je Slovenija glede na to, da so vaši ključni kazalniki dovolj zgovorni? Koliko se torej strategija zelene rasti dejansko uveljavlja v Sloveniji?
OECD je pripravil strategijo zelene rasti, katere bistvo je vzajemna krepitev vidikov okoljske in ekonomske politike. Tej strategiji bi naj sledile tudi nacionalne strategije po posameznih državah. Slovenija zaenkrat še nima strategije zelene rasti. Statistični urad pa je na pobudo in v sodelovanju z OECD pripravil publikacijo Kazalnikov zelene rasti. To je prvi poskus prikaza zelene rasti za Slovenijo.

V kolikor bo v prihodnje pripravljena Strategija zelene rasti za Slovenijo, bodo izračunani kazalniki lahko služili kot podlaga za odločanje in načrtovanje.

OECD za zeleno rast predlaga 30 mednarodno primerljivih kazalnikov. Za prikaz v publikaciji ste jih izbrali 14, dodali pa še 5, pomembnih za Slovenijo – izkoriščanje domačih virov, ločeno zbrani odpadki, onesnaženost pitne vode, kmetijska zemljišča in kmetijska zemljišča v uporabi z ekološko pridelavo. Poglejva izkoriščanje domačih virov. V zadnjih letih kaže upad in še kar upada. Ali gre v tem primeru bolj za gospodarsko krizo in krizo gradbeništva ali pa smo zares bolj tenkočutni do domačih virov?
OECD je v Strategiji zelene rasti predlagal 30 kazalnikov, razdeljenih v štiri sklope. Izmed predlaganih 30 kazalnikov jih kar nekaj trenutno, zaradi pomanjkanja ustreznih informacij, še ni mogoče izdelati. SURS je v svoji publikaciji prikazal 14 kazalnikov iz nabora OECD. Predvsem tiste, za katere smo imeli ustrezne in kakovostne podatke v hiši ali pa smo jih pridobili od Eurostata. Dodali pa smo še pet kazalnikov, izmed katerih je tudi izkoriščanje domačih virov na prebivalca, ki kaže izreden upad po letu 2007. Od leta 2007 do leta 2012, za katerega smo imeli zadnje razpoložljive podatke, je tako upadlo za 43 %. Največji upad je bil pri izkoriščanju nekovinskih mineralov, predvsem gramoza in peska, gline, marmorja in granita, kar je najverjetneje posledica krize v gradbeništvu. Zelo velik upad pa se je pojavil tudi pri izkoriščanju mineralov za kemijsko proizvodnjo in gnojila, kar pa je posledica gospodarske krize. Kaže se v ukinjanju ali zmanjševanju proizvodnje na tem področju.

Snovna produktivnost Slovenije se od leta 2000 povečuje. Takrat je znašala vrednostno 0,53 € na kilogram snovi, v letu 2012 je dosegla vrednost 0,93 evra na kilogram. Lahko to podrobneje pojasnite? Katere domače snovi gospodarstvo najbolj uporablja?
Snovna produktivnost predstavlja razmerje med bruto domačim proizvodom in domačo porabo snovi. Pove nam torej, kolikšno gospodarsko proizvodnjo, ekonomsko produktivnost, omogoča določena količina snovi. Iz kazalnika je razvidno, da snovna produktivnost strmo narašča od leta 2007 naprej. Razlog za to je seveda zmanjševanje domače porabe snovi, kakor tudi bruto domačega proizvoda. Ker pa se domača poraba snovi bistveno bolj znižuje kakor BDP, snovna produktivnost strmo narašča.

Kazalniki za emisijsko produktivnost so razmeroma ugodni. Navajate, da bo Slovenija obvezno zmanjšanje po Kjotskem protokolu celo presegla. Tudi če bo gospodarska rast večja, kot je bila v zadnjih letih?
Kjotski protokol zahteva, da morajo biti emisije v Sloveniji v obdobju 2008-2012 v povprečju za 8 % nižje, kot so bile v izhodiščnem letu 1986. Iz tega razloga gospodarska rast po letu 2012 na to ne bo imela nobenega vpliva. Ali bomo dosegli oz. presegli cilj, določen s Kjotskim protokolom, bo odvisno od tega, koliko ponorov bo Slovenija uspela uveljaviti.

Kako razlagate nihanja vodne produktivnosti v Sloveniji in zakaj je začela upadati po letu 2008?
Vodna produktivnost predstavlja razmerje med bruto domačim proizvodom in količino vode, dobavljene iz javnega vodovoda. Do leta 2008 se je BDP zviševal. Poraba vode iz javnega vodovoda je do leta 2004 upadala, nato pa se ponovno pričela zviševati in se giblje med 165 in 170 milijoni m³ vode. Po letu 2008 pa je prišlo do znižanja BDP, kar je za seboj potegnilo tudi vodno produktivnost.

Gospodarstvo je kritično do okoljskih davkov – da so previsoki in jih je preveč. Kaj povedo vaši kazalci?
Delež okoljskih davkov, od vseh davkov in socialnih prispevkov, se giblje med 8 in 10 %. V letu 2011 je delež okoljskih davkov v Sloveniji znašal 9,3 %. Od tega je največ davkov na energijo, kar 82 % vseh okoljskih davkov. Slovenija je tako v primerjavi z EU-27, kjer je v letu 2011 znašal delež okoljskih davkov 6,2 %, res nad povprečjem. Višje okoljske davke od Slovenije imajo le še v Bolgariji, 10,6 % vseh davkov, na Nizozemskem, 10,1 % vseh davkov in na Malti 9,6 % vseh davkov. Najnižje okoljske davke pa je v letu 2011 imela Francija. Predstavljali so le 4,1 % vseh davkov.

Ali boste nadaljevali z izdajanjem publikacije Kazalniki zelene rasti?
SURS bo kazalnike zelene rasti razvijal naprej, jih dopolnjeval in posodabljal. Kazalniki bodo tudi na letnem nivoju objavljeni v podatkovni bazi SI-Stat, na spletni strani SURS. Publikacijo kazalnikov zelene rasti pa bomo po pravilih SURS osvežili šele čez nekaj let oziroma, ko se bo pojavila potreba po njej.