| Impol v krožnem gospodarstvu | | Jože Volfand | |
| Med strateškimi usmeritvami skupine Impol je povečevanje uporabe sekundarnega aluminija kot vhodne surovine za doseganje izdelkov z višjo dodano vrednostjo. Pot, ki ne vodi le do visoko zastavljenih poslovnih ciljev. Impol že danes porabi za proizvodnjo okrog 80 % odpadnega aluminija. Predsednik uprave Skupine Impol Jernej Čokl odgovarja, ker so veliki dobavitelji avtomobilski industriji, kako z inovativnostjo in odgovornim odnosom do okolja prispevajo k manjšim izpustom ogljikovega dioksida in kako racionalizirajo porabo energije. Vlagajo tudi v zmanjšanje hrupa. Kot globalno podjetje očitno vedo, kaj pomeni skrb za naravne vire in izpolnjevanje okoljskih standardov, saj jim to v njihovi predstavitveni legitimaciji pri partnerjih in kupcih daje dodano vrednost. | |
Evropa je podhranjena z naravnimi viri, tudi z aluminijem. Predelava aluminija narašča. Kolikšen del porabljenega aluminija se lahko realno reciklira in kakšne rezultate dosega IMPOL pri rasti predelave odpadnega aluminija, kar bi pomenilo čedalje več vhodne sekundarne surovine?
Aluminij se lahko reciklira v celoti, če se ustrezno ločuje. Največ aluminija se »izgubi« v gospodinjstvih. Mislim na folijo in embalažo – pokrovčki jogurtov, ovoji prehrambnih izdelkov, čokolad ter pri uporabi pakiranja zdravil. To se namreč ne reciklira. Preostali odpad iz strojne, gradbene, avtomobilske industrije se lahko reciklira. Zato je tudi vsak dan več zbirateljev, ki imajo ustrezne linije in opremo za sortiranje odpadkov. V Sloveniji sta dva večja, Dinos in Meltal.
Kje je odpadni aluminij?
Odpadni aluminij najdemo marsikje. Na primer v profilih od oken, vrat, fasad, v uporabljenih lito ploščah, ki nastanejo kot odpadek po tiskanju revij, časopisov, ter preostali zbirateljski odpad, kot so pločevine, folije in podobno. Povečujemo delež odpadnega aluminija, pri čemer je najbolj primeren industrijski odpad. Ta nastane pri naših kupcih, saj poznamo kemijsko sestavo, obenem material dosega ustrezno čistočo. Pretaljujemo čisti in tudi kontaminiran, onesnažen s PVC-folijo, masten, lakiran, barvan …, odpadni aluminij, ki ga dobavljamo od zbirateljev. To nam omogoča nova multikomorna peč, ki smo jo dobavili in zagnali v letu 2013.
Kot vhodno surovino uporabljamo med 75 in 80 odstotkov odpada, kar zajema interni odpad, ki nastane v Impolu. Prav tako pa industrijski odpad, ki ga dobavljajo naši kupci oziroma dobavitelji, ter zbirateljski sekundarni odpad.
V strateških usmeritvah družbe načrtujete do leta 2020 povečanje proizvodnje na 216.000 ton. Po katerih izdelkih je na trgu največje povpraševanje in kakšne so pri tem zahteve avtomobilske in gradbene industrije? Konstruktorji avtomobilov izrazito poudarjajo trajnostne elemente v izdelavi, večja uporaba aluminija pa prihrani velike izpuste ogljikovega dioksida v okolje. Gradbena industrija je pred izzivom ničenergijskih hiš. Ali to pomeni, da bomo intenzivno živeli v aluminijevi dobi?
V skupini Impol skrbimo za ohranjanje razpršenosti trga po panogah, kupcih, državah in tipih izdelkov, saj tako obvladujemo tveganja, ki nastajajo zaradi nihanja povpraševanja na trgu. Vsekakor smo v zadnjih letih priča porasta povpraševanja po izdelkih, ki so namenjeni avtomobilski industriji. Gre za rast trga, tudi Impol je vse bolj uveljavljena blagovna znamka v evropskem prostoru. Gradbena industrija se počasi pobira, a na tem področju še ne moremo govoriti o občutni rasti povpraševanja. Zaradi krize v gradbeništvu je v preteklih letih kar nekaj evropskih podjetij, ki so dobavljala primarno gradbeni industriji, izredno težko poslovalo. Kar nekaj jih je tudi propadlo.
In življenje v aluminijevi dobi? Smo že v njej?
Res je. Globalna uporaba aluminija vsako leto narašča, vendar predvsem na račun držav v razvoju. Poraba aluminija v državah z zrelim gospodarstvom, mislim na večji del držav Evropske unije, se je stabilizirala in ostaja nekje na nivoju 20 kg na prebivalca. To pomeni, da se večje rasti ne pričakuje. Porast uporabe aluminija je delno tudi odvisna od cene aluminija na borzi v primerjavi z drugimi konkurenčnimi materiali. Ti so na primer plastika, karbon, jeklo ipd. Trenutno so cene aluminija na borzi LME dokaj nizke, kar vsekakor spodbuja povpraševanje po izdelkih iz aluminija. So tudi določeni segmenti trga, kot je avtomobilska industrija, kjer lahko na evropskem trgu pričakujemo porast uporabe aluminija. Takšen primer so vgradne komponente, področje, ki ga Impol dobro obvladuje. Trenutno znaša povprečna teža vgrajenih komponent iz aluminijevih zlitin 150 kg na osebni avtomobil, trend do leta 2020 pa napoveduje povečanje na 180 kg.
Torej dobra perspektiva. Kaj pa poraba energije v proizvodnji? Impol je nemajhen porabnik energije. Izvajate projekt sistematičnega zmanjševanja porabe energentov in analizirate energetsko učinkovitost naprav. Kako uspevate pri zmanjševanju porabe energije, pri čemer skrbite tudi za samooskrbo?
Ravno zato, ker smo velik porabnik energentov, nam že sama ekonomika poslovanja narekuje racionalno rabo energentov. Racionalizacija rabe energije je opredeljena med poslovnimi cilji že od nekdaj. Tak način dela nam je pred leti tudi omogočil pridobitev certifikata za okoljski standard ISO 14001. Ta narekuje skrbno rabo naravnih virov. Racionalna raba energije je stalni proces. Razvoj ves čas preverjamo s spremljanjem skrbno izbranih kazalnikov rabe energije, o čemer obveščamo vse naše deležnike.
Trenutno pripravljamo prvo fazo uvajanja energetsko nadzornega informacijskega sistema v delu skupine, kar bo omogočalo še natančnejše, preglednejše in seveda ciljno spremljanje rabe energije. V prihodnih letih nameravamo osvojiti tudi standard ISO 50001, ki podrobneje opredeljuje racionalno rabo energije.
V vaši proizvodnji imate program solarnih montažnih sistemov. Trg se je najbrž umiril?
Da. Zaradi sprememb pri subvencioniranju fotovoltaike je upadlo povpraševanje po programu sončnih montažnih sistemov.
V zadnjih letih vlagate v posodobitev tehnoloških procesov, povečali ste livarske zmogljivosti. Katere okoljske cilje ste želeli uresničiti pri teh vlaganjih?
Nova tehnološka oprema je energetsko učinkovitejša kot obstoječa v livarni. Omogoča pretaljevanje povratnega aluminija, torej uporabo in predelavo lastnih in zunanjih virov sekundarnega aluminija. Impol tako prispeva h globalni energetski učinkovitosti.
Vlagate tudi v zmanjševanje hrupa, s katerim se Slovenija ne ukvarja veliko. Za kakšne naložbe gre?
Skrb za zmanjševanje hrupa izvira iz neposredne bližine do stanovanjskega naselja, kjer je Impolova industrijska cona. Zaradi odgovornosti do lokalnega okolja in njegovih prebivalcev smo v zadnjih letih izvedli nekaj sanacij hrupa pri virih hrupa, ki so bile učinkovite. Zadnji projekt zmanjšanja hrupa je zaprtje skladiščnega prostora ob livarni, saj hrupa pri manipulaciji z materialom v livarni drugače ni bilo mogoče zmanjšati.
Nedavno je Slovenija dobila prvo publikacijo o kazalnikih zelene rasti. Ali v Impolu spremljate vodno in snovno produktivnost?
V Impolu spremljamo kazalnike okoljske učinkovitosti: porabo materialov, energentov, tehnološke vode … Kazalnike spremljamo glede na enoto proizvodnje. V primeru, da ciljnih vrednosti ne dosežemo, ukrepamo in uvajamo izboljšave.
Impol je internacionalizirana družba. V koliki meri so vaši kupci v zadnjih letih bolj občutljivi na izpolnjevanje okoljskih standardov?
Za uspešno prodajo izdelkov kupcev v Evropi in drugod po svetu je izpolnjevanje okoljskih standardov nujno. Veliko kupcev nas s pomočjo vprašalnikov ali presoj preverja glede izpolnjevanja zahtev okoljske zakonodaje in skladnosti z okoljskimi standardi.
V industriji embalaže je aluminij hvaležen material. Kakšno je povpraševanje na trgu in kateri izdelki so najbolj konjukturni? Kje so še možnosti za uporabo aluminija pri embalaži?
Industrijo embalaže pokrivamo s folijami, ki jo je za nadaljnjo uporabo v večini primerov treba še dodatno obdelati, na primer laminirati, barvati, tiskati in podobno. Naše folije so v večji meri v uporabi v farmacevtski in prehrambeni industriji. Za tehnične namene so tudi odlične. Trg folij je v Evropi stabilen in zanj se pričakuje minimalna rast, nasprotno pa v svetu povpraševanje po folijah narašča.
Delate z materialom, ki je široko uporaben. Vaši razvojniki so povezani z znanostjo in raziskovalnimi inštitucijami. Kakšna je prihodnost aluminija in v katerih raziskovalnih projektih sodelujete?
Impolova raziskovalna skupina, ki je registrirana pri ARRS, ima trenutno 19 raziskovalcev in tri tehnične sodelavce. Skupina je v preteklih letih sodelovala na več projektih ARRS. Letos pa smo zaključili tri projekte: Barvne, absorpcijske in zaščitne nanoplastne prevleke za aluminijeve zlitine, Hidrotermalna sinteza močno vezanih prevlek fotokatalitičnega TiO2 na kovinskih podlagah ter Varjenje in oplemenitenje aluminijevih zlitin z gnetenjem. Prav tako smo pred kratkim končali projekt v okviru raziskovalnega vavčerja z naslovom Razvoj elektromagnetnega polkontinuirnega ulivanja. Povsem nov je projekt ARRS, kjer sodelujemo kot industrijski partner, in sicer: Simulacija industrijskih procesov strjevanja pod vplivom elekromagnetnih polj.
Z vašim aluminijem boste segli v vesolje?
Aktivno smo delovali v Centru odličnosti Vesolje, kjer smo bili zadolženi za razvoj aluminijevih zlitin in izdelavo komponent iz njih. V prvem slovenskem mikro satelitu visoke ločljivosti za opazovanje Zemlje, ki ga izdelujemo skupaj s Kanadskim Space Flight Laboratory (SFL) Inštituta za vesoljske študije Univerze v Torontu, so pomembnejše komponente za HD kamero izdelane iz Impolovega materiala. Sodelovanje s CO Vesolje nam je odprlo vrata za sodelovanje tudi z drugimi inštitucijami, ki se ukvarjajo z vesoljsko tehnologijo. Tako smo za Berlin Space Technologies (BST) izdelali aluminijeve komponente za visoko ločljivo kamero, ki bo nameščena na mednarodni vesoljski postaji (International Space Station).
Raziskovalci Impola so aktivno vključeni tudi v projekte, ki jih izvajamo za lasten razvoj brez sodelovanja s slovenskimi razvojnimi inštitucijami. Med pomembnejšimi razvojnimi projekti je razvoj aluminijevih zlitin za doseganje čim višjih mehanskih lastnosti, za kar pa je potreben tudi razvoj tehnologije.
