| Trajnostno poročanje | | |
| Trajnostno poročanje že nekaj časa ni več hvalevredno dejanje okoljsko ozaveščene avantgarde. Danes je pričakovano, v vse večjem segmentu celo zahtevano za vsak poslovni subjekt, ki v družbenem okolju nima zanemarljivega vpliva. V trajnostnem poročilu podjetje oziroma organizacija razkriva, kako obvladuje kompleksna poslovna tveganja. Čeprav je poročevalskih okvirjev več, je v svetu daleč najbolj priznan GRI (Global Reporting Initiative). Podjetje Fit media, ki je specializirano s področja trajnostnega razvoja in je tudi založnik revije EOL, ima bogate izkušnje pri svetovanju podjetjem s področja trajnostnega razvoja in poročanja. Odgovarja direktorica mag. Vanesa Čanji. | |
Trajnostno poročanje je na mednarodnih trgih postala že marsikje zahteva. Kako je v Sloveniji?
Pri nas je strokovna zavest s tega področja v zadnjih letih precej zrastla. Marsikoga so k temu spodbudili kupci na tujih trgih, konkurenca, pa tudi bančni sistemi v tujini. Na specializiranih izobraževanjih v tujini predavatelji uvodoma poudarijo, da je trajnostno poročanje postala norma organizacij, ki znajo upravljati s tveganji. V Sloveniji zagotovo norma še ni, zavest pa se vidno prebuja.
Zakaj podjetjem svetujete trajnostno poročanje po GRI?
Razlogov je več. Najpomembnejši je ta, da je globalno daleč najbolj razširjen in priznan. Je nekakšen trajnostni globalni potni list podjetja oziroma organizacije. Strukturiran je tako, da se ga da smiselno prenesti na vsako podjetje oziroma organizacijo ne glede na velikost in branžo. Za marsikatero branžo ima tudi t.i. specifične kazalnike poročanje. Struktura tega poročevalskega okvira organizacijo oziroma podjetja spodbuja k sistematičnemu premisleku o bistvenih aspektih delovanja z vidika trajnosti, o ključnih deležnikih in relacijah ter o kavzalnih vplivih. Ti vplivi so logično segmentirani, podjetje oziroma organizacija pa poroča o najpomembnejših in si postavi cilje, ki jih želi doseči.
Je tako poročanje kompleksno?
Začne se pri vprašanju, zakaj poročati? Kakšni so interni in eksterni razlogi za poročanje? Največji »izplen« tega procesa ima podjetje, ki ve, kaj s tem želi. Na primer želi identificirati lastne prioritetne kazalnike trajnostnega razvoja, jih meriti in vrednotiti, kar je osnova za nadaljnjo optimizacijo. Dober razlog je gradnja interdisciplinarne sodelovalnosti v podjetju, kar seveda vodi k usmerjenim komunikacijskim procesom s področja trajnostnega razvoja. Morda podjetje želi predstaviti svoje obvladovanje trajnostnih tveganj določenim ciljnim javnostim. Skratka, ko vemo, kaj hočemo, potem ni težko. Je pa seveda delo, ki ga je potrebno opraviti. A se podjetju zmeraj izplača.
Ali lahko podjetje trajnostno poročilo po GRI pripravi samo ali je nujno specializirano svetovanje?
Ta odločitev je odvisna od tega, kaj podjetje želi s poročanjem doseči. Kot rečeno, je optimalno, da ta proces kar najbolje izkoristi za notranjo optimizacijo procesov in posledično stroškov, višjo dodano vrednost, družbeno odgovorno komuniciranje navzven in navznoter idr. Za tak »push« je navadno potrebna strokovna pomoč od zunaj, saj imamo organizacije, ki se s tem ukvarjamo, izkušnje z več podjetji in spremljamo mednarodno dobro prakso. Trajnostno poročilo ima namreč status strokovnega dokumenta, podobno kot letno poročilo, zato nekdo, ki pod tem naslovom ne podaja ustrezne vsebine, razkriva, da trajnostnega razvoja še ne razume prav dobro.
So kakšne novosti pri poročanju po GRI?
Lansko pomlad je izšla četrta generacija poročevalskega okvirja, ki je prinesla določene novosti. Posebej poudarja element bistvenosti pri vseh segmentih razkrivanja. To od poročevalcev zahteva še tehtnejši premislek, saj je marsikdaj, to vemo tudi iz vsakdanjega življenja, težje izbrati malo, a najpomembnejše, kot v košaro natrositi, kar se pač spomniš. Potrebno je strateško odločanje pri izbiri področij, deležnikov, kazalnikov, ciljev, ukrepov … In to je pri poročanju največji izziv, a hkrati največja dodana vrednost.
