| Zero Waste | | Tanja Pangerl | |
| Mestna občina Ljubljana, občine Vrhnika, Borovnica in Log-Dragomer so prve slovenske občine, ki so se odločile za pot do Zero Waste. Ljubljana je celo prva s to odločitvijo in strategijo med evropskimi prestolnicami. V začetku septembra so tako postale del mreže Zero Waste Europe. Pridružile so se več kot 300 lokalnim skupnostim v Evropi. To, kar delajo, so na kratko predstavile na posvetu v Državnem svetu v Ljubljani. O svojih izkušnjah in začetkih so govorili predstavniki Zero Waste iz Italije, kjer je bilo mesto Capannori prvo mesto Zero Waste v Evropi. | |
Zero Waste Europe združuje nacionalne organizacije, ki skrbijo za promocijo koncepta brez odpadkov ter za organizacijo mreže lokalnih skupnosti na nacionalnem nivoju. Občine, ki se želijo pridružiti mreži, morajo sprejeti načrt Zero Waste, v katerem definirajo konkretne dolgoročne cilje ter ukrepe za preprečevanja nastajanja, ponovne uporabe in snovne predelave odpadkov. Ti ukrepi ne vključujejo sežiganja v nobeni obliki. Gre za koncept, ki sovpada s koncepti EU o krožnem gospodarstvu, z industrijsko ekologijo, s konceptom od zibke do zibke in s politiko družbe z nič odpadki oziroma z usmeritvijo okvirne direktive EU o ravnanju z odpadki. Z njo želi Evropa postati družba recikliranja. Cilj koncepta je vračanje snovi in materialov v tehnološke ali naravne cikle in ne zgolj zniževanje odloženih odpadkov na odlagališča.
Zero Waste orodje za krožno gospodarstvo
Kot je povedal Enzo Favoino, koordinator strokovnega odbora Zero Waste Europe, Zero Waste koncept postaja poglavitno orodje za doseganje učinkovitega upravljanja z odpadki in vodi do krožnega gospodarstva. Politika Zero Waste vodi k zmanjšanju količine mešanih komunalnih odpadkov in k temu, da se vsak odpadek da reciklirati, kar posledično vodi do zahteve eco-designa produktov. Ti morajo biti narejeni tako, da omogočajo ločeno zbiranje in reciklažo. S tem se proizvajalcem sporoča, kaj oziroma kako svojih produktov ne smejo več proizvajati in se jih usmerja v eco-design oziroma v iskanje rešitev v skladu z Direktivo o eco-designu. Dober primer je navedel Rossano Ercolini, predsednik Zero Waste Europe, sicer učitelj na osnovni šoli in kakor zase pravi, po srcu aktivist. V njihovi analizi komunalnih odpadkov oziroma preostanka odpadkov so ugotovili, da velik problem predstavljajo kapsule za kavne aparate, ki jih ni mogoče reciklirati kljub temu, da so narejene iz plastike, saj je njihova struktura nemogoča za ločevanje. Da bi omogočili nadaljnje zmanjšanje komunalnih odpadkov v njegovem mestu Capannori, ki je tudi prvo Zero Waste mesto v Evropi, so na proizvajalce kavnih kapsul Lavazzo naslovili pismo o problemu in jih spodbudili, da razvijejo nove kavne kapsule, ki se bodo lahko reciklirale. V podjetju so to res storili. V Znanstveno raziskovalnem centru Capannori, katerega ustanovitelj je Rosano Ercolini, pa so ugotovili, da je kavna usedlina, ki pri tem ostane, zelo dobro sredstvo za gojenje posebnih jedilnih gob.
Za napredek pri zmanjšanju količin ostankov odpadkov je tako po besedah Ercolinija zelo pomembna analiza odpadkov v črnih vrečah. Sicer pa so se v Capannoriju koncepta Zero Waste lotili tudi z drugimi projekti, kot so trgovine brez embalaže, ki temeljijo na lokalnih produktih (aparati za točenje olja, piva, vina, medu, avtomat za testenine, različni lokalni produkti idr.), spodbujanje uporabe plenic za večkratno uporabo, voda v šolah se toči v vrčih in kozarcih idr. »Če mešamo, dobimo odpadke, če ločujemo, imamo odpadna gradiva, ki so dragocena tudi na trgu, kar je dobro za spodbujanje gospodarstva in odpiranje novih delovnih mest,« je povedal Rossano Ercolini. Kot je dodal, gre pri Zero Waste konceptu več kot samo za odpadke, gre za skupnost: »Sistem ravnanja z odpadki ni tehnologija, pač pa dobra organizacija, izobraževanje in informiranje celotne skupnosti. Prav skupnost lahko reši 70 – 80 % težav z odpadki. Ostalih 20 % pa je potrebno vrniti v roke proizvajalcem zato, da izboljšajo oblikovanje svojih izdelkov.«
Čeprav družbe brez odpadkov, torej Zero Waste, verjetno nikoli zares ne bomo dosegli, je potrebno stremeti k temu. Ali kot je povedal Enzo Favoino: »V Zero Waste Europe poudarjamo, da je pot enako pomembna kot doseženi cilji. Družbo brez odpadkov namreč gradimo korak za korakom, saj nas takšna zaveza prisili v nenehno iskanje rešitev, kako zmanjšati količine nastalih odpadkov in kako vedno večje deleže mešanih ostankov preusmeriti v recikliranje. Zgolj visoki deleži ločeno zbranih odpadkov namreč še ne pomenijo družbe brez odpadkov.«
Cene odvoza odpadkov so znižali
Eden od evropskih primerov dobre prakse v Zero Waste mreži je javno podjetje Contarina, ki združuje dva konzorcija občin iz provinc Priula in Treviso v Italiji in skupaj združuje 50 občin ter pokriva 500.000 prebivalcev. Sistem ravnanja z odpadki jim omogoča 83 % ločenega zbiranja, obenem pa so cene odvoza odpadkov za 30 % nižje od povprečja v Italiji. V Italiji letno povprečno nastane 303 kg mešanih ostankov komunalnih odpadkov na prebivalca, medtem ko v Priuli 58 kg in v Trevisu zgolj 55 kg. Do leta 2022 so si zadali cilj 10 kg mešanih ostankov na prebivalca letno in reciklažo 96,7 % vseh nastalih odpadkov. Kot je povedal tehnični direktor Paolo Conto, njihova filozofija temelji na principu H2H (human to human) oziroma človek do človeka. Za dosežne rezultate je namreč potrebno v vsakem posamezniku spodbuditi odgovornost za pravilno zbiranje odpadkov in ravnanje z njimi. Pomembni elementi njihovega modela so kontrola, komuniciranje, izobraževanje in podporne naprave za zbiranje odpadkov. Pri večjih organizacijah, kot so šole, bolnišnice, večja podjetja, je izjemnega pomena, da je njihov notranji sistem urejen na način Zero Waste. Prav tako iščejo rešitve, kaj narediti z ostanki odpadkov oziroma kako jih koristno uporabiti. Tako so skupaj s podjetjem Pampers pričeli razvijati sistem za predelavo plenic, ki sicer predstavljajo kar 10 kg ostankov odpadka na prebivalca letno.
»Enkratno je stvari uporabljati večkratno«
Tudi v Sloveniji imamo občine, ki so na področju ravnanja z odpadki v evropskem vrhu, zato je bila odločitev za Zero Waste le še vprašanje časa. Kot je povedal župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković, je odločilna pobuda za Zero Waste strategijo v prestolnici prišla s strani Snage Ljubljana, pod vodstvom direktorja Janka Kramžarja, ki je občini strategijo do leta 2035 tudi predstavil, mestni svet pa jo je brez glasu proti potrdil. A je dodal: »Malo me je strah, ker smo prva prestolnica v Evropi, a po drugi strani nam je to izziv.« Namesto s sežigalnico bo tako Ljubljana na poti do Zero Waste. Kot je povedal Janko Kramžar, direktor Snage Ljubljana, so si zadali cilj, da do leta 2025 zberejo 78 % ločeno zbranih frakcij in da količino mešanih ostankov znižajo na 60 kg na prebivalca letno. Trenutno ločeno zberejo okoli 60 % komunalnih odpadkov. Usmerili se bodo predvsem v zagotavljanje večjega deleža ločenega zbiranja v blokovskih naseljih, v spodbujanje ponovne uporabe, z več pozornosti tudi ukrepom preprečevanje nastajanja odpadkov in zmanjšanju količin zavržene hrane.
In kako Zero Waste strategija sovpada v projekt nadgradnje RCERO, ki bo končan konec naslednjega leta? Kot je povedal Janko Kramžar, je glavni del centra namenjen predelavi biorazgradljivih odpadkov, kar je kompatibilno s konceptom Zero Waste. Cilj je, da bi v Zero Waste Europe pripeljali vseh deset občin na območju Snage Ljubljana, da bi postali primer dobre prakse v EU. Skupaj z drugimi komunalnimi podjetji bi razvili Zavezništvo za trajnostni razvoj, pripravili državni program preprečevanja nastajanja odpadkov, spodbujali uporabo učinkovite rabe vodnih virov in kampanjo »Enkratno je stvari uporabljati večkratno« pripeljati na nacionalno raven.
Brez strahu pa je na pot do Zero Waste stopila občina Vrhnika skupaj z občinama Borovnica in Log-Dragomer, kot je povedal župan Vrhnike Stojan Jakin. Že sedaj dosegajo lepe rezultate pri ločenem zbiranju odpadkov. Ločeno zberejo preko 76 % odpadkov, na prebivalca pa letno nastane le 80 kg mešanih ostankov. Cilj je do leta 2020 delež povečali na več kot 80 % in količino mešanih ostankov zmanjšali na 70 kg na prebivalca letno. O dosežkih Vrhnike je Zero Waste Europe izdal tudi primer prakse, preveden v tri jezike. Že leta 1994 so na Vrhniki kot prvi v Sloveniji sprejeli operativni program za ravnanje z odpadki, ki je še danes, z modifikacijami, podlaga njihovega ravnanja z odpadki. Velik pomen za uspeh je po besedah župana občine Vrhnika osveščanje prebivalstva. Da bi dosegli zmanjšanje količine ostankov odpadkov, so tako v letu 2009 zaposlili komunalnega nadzornika, ki je pregledoval kante za smeti na terenu. Kjer je opazil nepravilnosti, je ljudem svetoval, kako naj ravnajo z odpadkom. Rezultat tega je velik padec odloženih ostankov odpadkov v letu 2010, kar se nadaljuje tudi danes. Izobraževanje poteka tudi med delavci na šolah, v podjetjih, kjer lahko velikokrat prihaja do nepravilnega ločevanja. Eni od nadaljnjih ukrepov (nekateri med njimi se že izvajajo) na njihovi poti do Zero Waste so spodbujanje ponovne uporabe (center DEPO), preoblikovanje starih predmetov, spodbujanje kompostiranja na domu, uvajanje uporabe pralnih plenic in spodbujanje lokalne samooskrbe, kjer je cilj manj embalaže.
