Etikete bodo odslej za potrošnike bolj zgovorne – EOL 91/92

Konec letošnjega januarja je vlada RS sprejela Uredbo (EU) št. 1169/2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom. Veljati bo začela s 13. decembrom 2014. S to uredbo so razveljavljene direktive 87/250/EGS, 90/496/EGS, 1999/10/ES, 2000/13/ES, 2002/67/ES in 2008/5/ES ter Uredba (ES) št. 608/2004. Uredba za nosilce živilske dejavnosti prinaša več novosti glede označevanja. Na Inštitutu za nutricionistiko predvidevajo, da bo potrebno do konca leta spremeniti označbe na preko 80 % živil in prehranskih dopolnil, kar za živilska podjetja predstavlja velik zalogaj. Kljub temu pa se živila, ki so bila dana v promet ali označena do 13. decembra 2014 in niso v skladu z zahtevami nove uredbe, lahko tržijo do odprodaje zalog.

Zakaj nova uredba?

Nova Uredba je bila sprejeta z namenom zagotavljanja primernega informiranja potrošnikov ter poenotenja predstavljanja živil na trgu Evropske unije. Ker Uredba o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom prinaša številne novosti, je za uspešno prilagajanje podjetij novi zakonodaji izobraževanje nosilcev dejavnosti na tem področju nujno. Pogosto je dobrodošla tudi strokovna pomoč za reševanje vprašanj v praksi, kot pravi dr. Anita Kušar z Inštituta za nutricionistiko. Dodaja: »Namen zakonodaje na področju označevanja živil je v prvi vrsti zagotovitev pravice potrošnika do obveščenosti o sestavi živil, ki jih uživajo. Nova uredba vnaša na področje označevanja živil kar nekaj pomembnih novosti, predvsem na področju čitljivosti označb, označevanja hranilne vrednosti, označevanja alergenov in aditivov. Od decembra naprej bo tako na označbah predpakiranih živil predpisana minimalna velikost črk, spreminja se način navajanja hranilne vrednosti živil, označevanje porekla ter alergenov. Po novem bo potrebno alergene označevati tudi v živilih, ki niso predpakirana, kar do sedaj ni bila ustaljena praksa. Naslednja večja sprememba na področju označevanja živil nas čaka konec leta 2016, ko bo uvedeno obvezno označevanje hranilne vrednosti vseh predelanih predpakiranih živil. Navajanje energetske vrednosti in količine hranil v živilih je trenutno prostovoljno in lahko bolj pogosto na živilih z ugodnejšo prehransko sestavo. Z uvedbo obveznega označevanja pa bodo te informacije dostopne na vseh predpakiran živilih, tudi tistih z visoko količino sladkorja, maščobe ali soli.«

Manjše embalaže obravnavane posebej

Podjetja se pri označevanju vseh zahtevanih in dodatno še kakšnih prostovoljnih podatkov predvsem pri manjših embalažah, ki ponujajo manjšo polje za označevanje, srečujejo s problemom prostora, kako na tako majhni površini jasno navesti vse zahtevane informacije. Kot je opredeljeno v uredbi, je obvezno navesti ime živila, seznam sestavin, vsako sestavino ali pomožno tehnološko sredstvo, ki je navedeno na seznamu v Prilogi II navedene uredbe ali pridobljeno iz snovi ali proizvoda s seznama v Prilogi II, ki povzroča alergije ali preobčutljivosti, se uporablja v proizvodnji ali pri pripravi živila in je še vedno prisotno v končnem proizvodu, čeprav v spremenjeni obliki; količina nekaterih sestavin ali kategorij sestavin; neto količina živila; datum minimalne trajnosti ali datum uporabe; posebni pogoji shranjevanja in/ali pogoji uporabe; ime ali naziv podjetja in naslov nosilca živilske dejavnosti; država izvora ali kraj porekla; navodila za uporabo, kadar živila ne bi bilo mogoče enostavno uporabiti brez teh navodil; pri pijačah, ki vsebujejo več kot 1,2 volumenskega odstotka alkohola, dejanska alkoholna stopnja v volumenskih odstotkih in označbo hranilne vrednosti. Za manjšo embalažo z raznovrstno sestavo veliko podatkov uredba označevanje manjših embalaž obravnava posebej tako z vidika obveznih informacij kot tudi z vidika predpisane velikosti črk. Kot pravi dr. Anita Kušar, je za manjše embalaže obseg obveznih informacij, ki morajo biti predstavljene neposredno na embalaži bistveno manjši v primerjavi s celotnim naborom s seznama obveznih podatkov. Prav tako uredba posebej predpisuje minimalno velikost za zelo majhne embalaže, in sicer v velikosti 0,9 mm, sicer je predpisana minimalna velikost črk 1,2 mm. »Čeprav sprejeta rešitev odstopa od začetnih predlogov po še večji pisavi, ta sprememba pomeni pomemben napredek, saj so na nekaterih obstoječih označbah živil trenutno črke bistveno manjše,« je povedala. Predvsem je nabor obveznih podatkov pri označevanju pogojen s sestavo živila, posebnimi lastnostmi, namenom uporabe in predstavitvijo izdelka. Informacije s seznama obveznih podatkov v novi uredbi bodo morale biti v označevanje živil vključene že letošnjega decembra, označevanje hranilne vrednosti živil pa je obvezno šele z decembrom 2016. Kot je pojasnila dr. Anita Kušar, pa je označevanje hranilne vrednosti obvezno tudi v primerih, ko so v označbo živila vključene prehranske oziroma zdravstvene trditve.

Snovanje embalaže velik zalogaj

Pri snovanju embalaže se v podjetjih pogosto srečujejo z vprašanjem, kako zahtevane podatke o živilu vključiti v celostno predstavitev izdelka, kako ob hitro spreminjajoči se nacionalni in evropski zakonodaji zagotoviti zakonsko skladno označevanje in oglaševanje živil ali prehranskih dopolnil, hkrati pa potrošniku učinkovito predstaviti prednosti in namen proizvoda. Kot pravi dr. Anita Kušar, se snovalcem embalaže živil pojavljajo številna vprašanja. Gre za predstavitev podatkov o hranilni vrednosti, označevanje alergenov in označevanje porekla živila. Na pomoč pri razumevanju zakonodaje je zato priskočila Evropska komisija, ki je pripravila sklop odgovorov na vprašanja, posredovanih s strani nosilcev živilske dejavnosti. Gre za pojasnila zakonodaje in njenih določil s praktičnega vidika. Označevanje živil je namreč zelo kompleksno področje. Splošno označevanje živil, ki ga ureja nova uredba, pa je le eno od zakonskih predpisov, ki jih je potrebno pri tem upoštevati. Da bi podjetjem lahko čim bolj strokovno svetovali, so na Inštitutu za nutricionistiko leta 2009 ustanovili Strokovno skupino, v okviru katere rešujejo tovrstne probleme gospodarstva na konkretnih primerih, ki so jim posredovani v obravnavo. Na tem področju so tudi nosilci državnega raziskovalnega projekta, pregledali pa so že več tisoč označb živil.

Kako so na spremembe pripravljeni ponudniki etiket?

Peter Šmon, Ema d.o.o.: »V podjetju Ema d.o.o. v sodelovanju z vodilnimi ponudniki podporne programske opreme za kreiranje, dizajniranje ter apliciranje etiket sledimo spremembam in zahtevam Uredbe (EU) št. 1169/2011 o zagotavljanju informacij potrošnikom. Glavne spremembe se nanašajo na posodobitev in uskladitev obstoječih tako imenovanih deklaracij v skladu z omenjeno uredbo. Eden največjih izzivov, s katerim se pri tem soočajo podjetja, je označevanje snovi in izdelkov, ki povzročajo alergije oziroma intoleranco. Glavne spremembe na naši strani bodo povezane z zagotavljanjem ustrezne programske podpore za kreiranje novih in posodobitev obstoječih etiket. Zahteve na področju označevanja izdelkov predstavljajo izziv predvsem za podjetja, ki proizvajajo več različnih prehrambenih izdelkov v manjših količinah in etikete tiskajo sproti. Dobavitelji hrane bodo morali na seznamu sestavin jasno poudariti alergene in jih izpostaviti s pomočjo velikosti pisave, stila ali barve ozadja. Naša rešitev je programska podpora, ki generira tako imenovane pametne etikete. To omogoča samodejno poudarjanje alergenov, ne da bi se spreminjala obstoječa baza podatkov oziroma brez potrebe nakupov novih tiskalnikov. Rešitev je idealna v okoljih, kjer etikete tiskajo »na zahtevo«, npr. v pekarnah, delikatesah in različnih prodajalnah na drobno.

Sicer pa je pri označevanju na prvem mestu berljivost vsebine etiket in raznih vrst črtnih kod. S kakovostjo tiska od 203 dpi, 305 dpi do 600 dpi lahko uporabnik poljubno prilagodi velikost tiska ob še zadovoljivi berljivosti. Alternativa je seveda povečanje dimenzije etiket, v kolikor proizvod to dovoljuje, saj v lastni proizvodnji etiket izdelava poljubnega formata ni problem. Na strankine zahteve po zagotavljanju kakovosti berljivosti pa lahko dogradimo potrebne čitalce in/ali verifikatorje črtnih kod. Pri rešitvah za etikete je v zadnjem času glavni poudarek avtomatiziranje oziroma tako imenovano on-line tiskanje vsebin etiket. V ta namen so na voljo tiskalniki z raznimi opcijskimi vmesniki potrebnimi za tiskanje vsebin etiket na zahtevo.«

Saša Stropnik, Tift d.o.o.: »Spremembe, ki jih nova uredba prinaša, so predvsem priložnost za podjetja, ki izdelujejo, tiskajo in dobavljajo etikete, embalažo, pakirno folijo prehrambeni industriji, saj bo potrebno spremeniti čisto vse deklaracije v živilski industriji. Hkrati je to priložnost za spremembo v smeri bolj sodobnega načina tiskanja etiket direktno na proizvodni liniji, uvedbo ustreznega programa za podporo tiskanju etiket in morebitni redesign embalaže. Sicer pa se pri rešitvah za etikete daje vedno poudarek temu, da proizvajalci sprotno dnevno tiskajo toliko etiket, kot jih potrebujejo v proizvodnji in si ne ustvarjajo zaloge. Dodatna rešitev je uvedba avtomatskih sistemov za tiskanje in apliciranje etiket direktno na izdelke. Na ta način je možno tudi popolno zagotavljanje sledljivosti. V Sloveniji je masovna proizvodnja, kjer se en izdelek na eni liniji proizvaja večino časa, redkost. Torej je velikokrat potrebno poiskati univerzalno rešitev za označevanje več različnih izdelkov na različnih linijah.

V primeru tiska več informacij na manjši površini pridejo v poštev predvsem tiskalniki etiket, ki imajo vgrajene pisalne glave z večjo resolucijo izpisa, kot so na primer 300 dpi oziroma 600 dpi. Tako bo tudi zelo majhen tisk še vedno čitljiv.«

Primož Kokelj, Etiketa, tiskarna, d.d.: »Naši komercialisti in tehnologi sodelujejo z naročniki pri pripravi novih designov, repro studio pa že ima pripravljeno programsko rešitev za pregled fontov. Naša ponudba etiket se ne bo spremenila, saj imamo tehnološke rešitve že dlje časa zagotovljene. Etikete so od nekdaj pomemben vir informacij na izdelku. Sedaj se pomen še povečuje zaradi želje potrošnikov, da so bolje obveščeni, zakonskih regulativ ter zaradi vse bolj kompleksnih izdelkov. Po drugi strani pa je vse večji pritisk, da so blagovne znamke čim bolj vidno in enostavno predstavljene. Zato pri razvoju etiket dajemo največji poudarek na optimalni rešitvi za posameznega naročnika, takrat pa je ključnega pomena tako komunikacija z naročnikom kot tudi znotraj naše tiskarne. Zmagujemo, ko nam uspe pravočasno zadovoljiti naročnikove zahteve in želje znotraj cenovnih okvirjev in tehnoloških zmožnosti. Morebitne težave pa se pojavljajo predvsem pri pomanjkljivih informacijah. Zato je zelo pomembno, da od naročnika dobimo čim več informacij o lastnostih in uporabi končnega izdelka. Z ustrezno komunikacijo v fazi naročila in razvoja etiket lahko nato najdemo rešitev, ki bo zagotovila najboljšo predstavitev naročnikovega izdelka na prodajni polici.

Pri manjših površinah, ki so na voljo za potrebne informacije, naročnikom kot rešitev ponudimo večslojne in t. i. booklet etikete. Pri večslojnih etiketah je, kot že ime pove, etiketa sestavljena iz več slojev, kjer so informacije natisnjene tudi na hrbtni strani posameznih slojev, sloji pa so od spodnjih slojev lahko odlepljivi. Pri booklet etiketah pa se površino za vse potrebne informacije pridobi z zložljivim lističem, ki je umeščen pod lahko odlepljivo plastificirano etiketo. Podobne rešitve imamo tudi na folijah in komercialnih embalažah (npr. ovitki, etuiji, ipd.).«

Mario Horvat, Info-kod d.o.o.: »Nova uredba na področju prehrane določa zahtevane informacije na embalaži in etiketah živilskih izdelkov, npr. ime izdelka, seznam sestavin, neto količina itd. Eden največjih izzivov, s katerim se soočajo dobavitelji hrane je, da morajo jasno poudariti alergene na seznamu sestavin in jih izpostaviti s pomočjo velikosti pisave, stila ali barve ozadja. Da bi podjetjem v živilski prehrambeni verigi pomagali dosegati skladnost z novo uredbo ob minimalnem naporu in brez potrebe po nakupu novih tiskalnikov, sodelujemo s podjetjem NiceLabel, kjer so razvili programsko rešitev, ki generira pametne etikete. Te etikete podjetjem omogočajo samodejno poudarjanje alergenov, brez spreminjanja obstoječe baze podatkov o izdelkih. Uporabljena baza podatkov o alergenih in z njimi povezanih opisov je enostavna za vzdrževanje tudi v primeru večjezičnih etiket. Rešitev NiceLabel namreč pred tiskanjem dinamično oblikuje tekst o alergenih, samodejno in jasno poudarja 14 snovi, navedenih v novi uredbi, in je združljiva s katerim koli obstoječim tiskalnikom.«