| Letalski promet | | Jože Volfand | |
| Aerodrom Ljubljana bo prodan, saj postopka prodaje, ob zavezujočih ponudbah, ne bo mogel najbrž nihče ustaviti. Tudi zaveza, ki jo je Slovenija dala Bruslju, ne more ostati v predalu. Ljubljansko letališče potrebuje lastnika, ki bo poskrbel za razvoj. Vlada je nemodro preprečila razvojno odločitev o gradnji drugega potniškega terminala. To lahko vpliva na rast prometa, pravi Zmago Skobir, predsednik uprave. Prav trend rasti pri številu potnikov in pri tovoru, tudi v tem letu, dviga Aerodromu Ljubljana ceno in upravičeno izpostavlja že dolgo znane načrte, kako naložbeno urediti brniški kompleks in letališče drugače, kot je zdaj, povezati z Ljubljano. | |
Kaj kaže polletno poslovanje družbe? Ali se nadaljuje dober trend pri številu potnikov in pri tovornem prometu?
O polletnem poslovanju še ne moremo poročati, poročilo bo javno razkrito v drugi polovici avgusta. Marčevsko kaže dobre rezultate in rast vseh pomembnih kategorij poslovanja. Podatki o potniškem prometu na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana v prvih petih mesecih leta 2014 kažejo 6-odstotni porast glede na enako lansko obdobje.
Potemtakem rast ostaja. Kaj vpliva na ta trend in s katerimi tržnimi in poslovnimi potezami utrjujete finančno stabilnost podjetja, ki jo je država z odvzemom 35 milijonskega bilančnega dobička dobro načela?
V letu 2013 je bilo zabeleženo povečanje števila potnikov pri domačem in pri tujih prevoznikih. Za 10,2 odstotka je preseglo število iz leta 2012, za 2,6 odstotka pa načrt. Poleg rasti domačega prevoznika je bil najpomembnejši dejavnik rasti števila potnikov nizkostroškovni prevoznik Wizz Air, ki je z linijama v London Luton in belgijski Charleroi, vzpostavljenima ob koncu leta 2012, popestril ponudbo nizkostroškovnih letov z našega letališča. Med tujimi rednimi prevozniki sta število letov povečala Turkish Airlines in Finnair. Pozitivno je na rast prometa vplivala tudi vzpostavitev redne linije prevoznika Air Serbia, ki je decembra 2013 začel dnevno leteti med Ljubljano in Beogradom.
Pozitivni trendi v prometu se odražajo v dobrem poslovanju družbe. Nove poslovne priložnosti iščemo med komercialnimi prihodki. Hkrati se držimo začrtane konservativne finančne politike in velike pazljivosti na področju obvladovanja stroškov in obvladovanja tveganj.
Nove linije so se torej obnesle. Za katere pa je, poleg Bruslja, največje povpraševanje in kakšne so možnosti za dogovore z novimi letalskimi prevozniki? Potniki se pritožujejo, da morajo na nekatere destinacije prevečkrat leteti z bližnjih regionalnih letališč.
V letu 2013 so potniki največ leteli na destinacije London, Frankfurt, Istanbul, Zürich, München in Pariz. Glavnino javnega potniškega prometa na letališču so predstavljali potniki na rednih letih, in sicer 87 odstotkov. Pomembna kategorija v sklopu javnega prometa so potniki nizkostroškovnih prevoznikov, easyJet in Wizz Air, ki predstavljajo 12,6-odstotni delež vseh potnikov javnega prometa. Osrednje slovensko letališče s konkurenčno ponudbo okoliškim privablja vse več potnikov. Prek večjih evropskih vozlišč je mogoče iz Ljubljane ugodno poleteti po celi Evropi, tudi na čezoceanske destinacije, predvsem s tujimi prevozniki (Turkish Airlines, Finnair, Air Serbia, Air France), ki mesečno pripravljajo posebne ponudbe letov. Nekaj takšnih je zbranih na naslovu http://www.lju-airport.si/sl/mediji/4991. Za povratni polet iz Ljubljane v Bangkok ali Peking bodo potniki na primer odšteli dobrih 600 evrov, za v Helsinke ali Moskvo pa 230 …
Takšnih cen se bodo turisti razveselili. Kako pa sodelujete z državnim Spiritom in glavnimi turističnimi akterji pri marketinških kampanjah in na turističnih sejmih po svetu?
Sodelovanje je zgledno. Občasno sodelujemo tudi na sejemskih predstavitvah, predvsem pa si prizadevamo za stimulativno politiko slovenskega turističnega sektorja do novih letalskih povezav.
Ali konflikt med Ukrajino in Rusijo vpliva na rast števila potnikov, saj zavzemajo Rusi vse večji delež med tujimi turisti v Sloveniji?
Domače in tuje geopolitično dogajanje predstavlja enega ključnih tveganj za družbo. Temu s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika posvečamo veliko pozornosti in iščemo ukrepe za njegovo obvladovanje. Eskalacija konflikta Ukrajina-Rusija negativno vpliva na ceno goriva ter s tem na ceno letalskega prevoza. Zaradi zaostrenih razmer je število potovanj na ta območja manjše, prav tako je manj prihodov.
Farmacevtske družbe morajo upoštevati nove standarde pri prevozu zdravil. Je letališče ustrezno opremljeno? Katere gospodarske panoge se največ odločajo za letalski tovorni promet in kje so možnosti za rast?
Pošiljke zdravil in surovin za izdelavo farmacevtskih izdelkov se pogosto prevažajo z letali, zato je Aerodrom Ljubljana opremil svoje skladišče z dodatnim hladilnim sistemom, ki omogoča vzdrževanje zahtevanih temperaturnih režimov tudi za večje pošiljke. Zagotavlja se že ovijanje palet v posebno termo folijo, ki omogočajo boljše vzdrževanje želene temperature med nakladanjem in razkladanjem letal. Letalski tovorni prevoz koristijo različne gospodarske panoge. Farmacevtska industrija je gotovo med pomembnejšimi uporabniki letalskega tovornega prevoza, vendar je v zadnjem času opaziti povečanje tudi ostalega tovora. Predvsem zahteva po hitrosti dostave blaga končnemu uporabniku zagotavlja letalskemu prevozu konkurenčno prednost. Vse bolj pogosto internetno trgovanje občutneje vpliva na rast letalskega tovora in letalske pošte. Vedno večja konkurenca med sodelujočimi deležniki izboljšuje kakovost storitve prevoza in znižuje cene. Letalski tovorni promet na ta način postaja dostopnejši za pošiljke, ki prej niso prenesle cene letalskega prevoza. Prav tu je največja priložnost za rast v prihodnje.
Kakšno tveganje lahko pomeni zamik privatizacije Aerodroma Ljubljana glede na to, da ste že pričakovali zavezujoče ponudbe in da je precejšen interes med kupci za vaše podjetje?
Manjši zamik na iztek privatizacije po našem mnenju ne bo vplival. Daljše zamikanje ali celo spreminjanje postopka bi na iztek privatizacije lahko imelo negativen vpliv.
Kateri kupec je za Aerodrom boljši – med letališkimi operaterji ali med finančnimi investitorji?
Za Aerodrom Ljubljana bi bil primeren strateški lastnik, ki bi imel moč, voljo in vzvode za razvoj potniškega in tovornega prometa, komercialnih dejavnosti ter pripadajoče infrastrukture. Takšnega bi prej našli med upravljavci letališč kot finančnimi investitorji.
Ta odgovor je pomemben tudi z vidika razvoja letališča. Potem ko je bila sprejeta odločitev, da se ne gradi drugi potniški terminal, se postavlja vprašanje, kje lahko vaše podjetje dolgoročno največ izgubi?
V obstoječem terminalu in v njegovi okolici se srečujemo s številnimi ozkimi grli. Ta so bila že prej, a uporabniki so jih tolerirali vedoč, da bodo težave z novo infrastrukturo rešene. Potrpljenja med vsemi vrstami uporabnikov je vedno manj. Glede na to, da promet raste, obstaja realno tveganje, da nam neustrezna infrastruktura ne bo dovoljevala razvijati prometa v obsegu, kot bi ga sicer lahko.
V letu 2012 je bil Aerodrom Ljubljana po številu potnikov na 147. mestu v EU. Kako visoko lahko pridete na tej lestvici?
Napoved prometa predvideva zmerno, a zanesljivo rast. Tako bomo do leta 2020 dosegli število 1,8 milijona potnikov s povprečno letno stopnjo rasti nad 4 odstotke. Ob tem pričakujemo spremembe v strukturi prometa v korist povečanja deleža tujih prevoznikov. Pri napovedi števila premikov letal je bil upoštevan trend povečanja velikosti oziroma kapacitet letal zaradi optimizacije mreže povezav letalskih prevoznikov, zato je napovedana povprečna letna stopnja rasti v višini 1,5 odstotka. Za tovorni promet pričakujemo, da bo naraščal po povprečni 2,9-odstotni letni rasti.
Če bi Bruselj odločil, da Adria ni bila upravičena do državne pomoči, kakšen scenarij bi se vam obetal?
Aerodrom Ljubljana pozdravlja objavljeno odločitev Evropske komisije, da dokapitalizacije Adrie Airways predstavljajo dovoljeno državno pomoč domačemu prevozniku. Adria Airways kot največji kupec storitev Aerodroma Ljubljana v strukturi prometa predstavlja 69 odstotkov fizičnega obsega prometa. Odločitev v korist domačega prevoznika za nas zato pomeni pozitivno novico, ki bo zmanjšala tveganja poslovanja družbe in ji omogočila lažje poslovno načrtovanje.
Podatki o potniškem prometu na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana v prvih petih mesecih leta 2014 kažejo 6-odstotni porast glede na enako lansko obdobje. Porast v omenjenem obdobju beleži tudi domači promet. Ugotovitev Evropske komisije pa je dobra popotnica, da se bo trend nadaljeval.
Letališča okolju niso prijazna. Kako si prizadevate, da postanete zeleno letališče?
Trajnostnemu delovanju posvečamo veliko pozornosti. S celovitim pristopom v smeri trajnostnega razvoja zmanjšuje vpliv svojih dejavnosti na okolje. Pomemben del okoljskih prizadevanj je tudi upravljanje z ogljičnim odtisom v okviru programske sheme Airport Carbon Accreditaton, ki prepoznava trud letališč za zmanjševanje ustvarjenih emisij ogljikovega dioksida. Z izračunom ogljičnega odtisa toplogrednega plina CO2 je družba lansko leto pridobila certifikat ACA na prvi ravni. Ugotovila je, da imajo med posameznimi viri emisij največji vpliv na odtis poraba elektrike (61,6 odstotka), ogrevanje prostorov (19,4 odstotka), prevozi na delo (9,4 odstotka) in lastni vozni park (9,3 odstotka), sledijo pa jim službene poti (0,3 odstotka) in generatorji (0,1 odstotka). Podatki za leto 2013 kažejo, da je družbi glede na leto pred tem uspelo ogljični odtis v skupnem zmanjšati za 6 ton oziroma za dober odstotek. Okoljska politika Aerodroma Ljubljana sicer predvideva ogljično nevtralnost do leta 2020 in opredeljuje prehod v nizkoogljično družbo kot enega strateških okoljskih ciljev. Za varovanje in ohranjanje okolja si družba prizadeva še na mnogih področjih, med drugim pri ravnanju z odpadki, učinkoviti rabi naravnih virov, zmanjševanju hrupa zaradi letalskega prometa ter dolgoročno učinkovitemu in trajnostno naravnanemu pristopu k problematiki trkov ptic z letali. Aerodrom Ljubljana izpolnjuje tudi zahteve standarda ISO 14001. Vemo, da to pomeni varovanje in ohranjanje okolja za današnje in prihodnje generacije.
