| | | |
| Pri projektu Rešitve sledenja za izboljšanje intermodalnega prevoza nevarnega blaga je strokovno sodeloval Prometni institut iz Ljubljane. Dr. Primož Kranjec meni, da gre pri projektu ChemLog T&T za konkretne rešitve, kar bi lahko bila ena izmed implementacij vseevropskega sistema za spremljanje nevarnega blaga. Takšnega informacijskega sistema EU še nima, čeprav je način prevoza nevarnega blaga v mednarodnem prometu standardiziran. | |
Katere naloge je pri projektu ChemLog TT prevzel Prometni institut?
Projekt raziskuje možnosti avtomatskega sledenja blaga z uporabo tehnoloških rešitev in njihovo integracijo v enotni sistem spremljanja nevarnega blaga v celotni Evropi. Prometni institut Ljubljana je pri projektu zadolžen za oblikovanje tehničnih zahtev za sisteme sledenja na podlagi pregleda stanja sistemov sledenja v Sloveniji. Na tej podlagi je pripravil načrt in vodenje izvedbe ter ovrednotenje rezultatov pilotnega projekta testiranja predlagane rešitve informacijske platforme sledenja nevarnega blaga. Pilotni projekt je bil usklajen in izveden s partnerji iz Madžarske in Italije, s katerimi sodeluje v izvedenski delovni skupini, organizirani v okviru pilotnega projekta.
Med zelo zanimivimi je ugotovitev, da ni standardizirane informacijske arhitekture, ki bi povezala podatke iz sledilnih naprav, nameščenih na vozilih in tovornih enotah. Na katere standarde mislite in kaj bi moral omogočiti sistem sledenja pri intermodalnem prevozu nevarnega blaga?
V okviru pregleda sistemov sledenja blaga in vozil ter pri pregledu trenutnih rešitev spremljanja nevarnega blaga je bilo ugotovljeno, da je tržna storitev avtomatskega sledenja, ki je bilo pregledano, zelo razširjena v Sloveniji in celotni Evropi. Sistemi sledenja, ki so danes na trgu, večinoma temeljijo na uporabi sledilnih naprav GPS/GSM. Glavni komponenti naprave sta poleg preostalih senzorjev modula GPS in GSM. Lokacija se ugotavlja z uporabo sistema GPS ali drugega sistema satelitske navigacije, npr. GALILEO, GLONASS, zajeti podatki pa se pošiljajo prek podatkovnega dela sistema GSM, običajno GPRS. V primerjavi tehničnih rešitev in prijaznosti proizvodov do uporabnika lahko ugotovimo, da Slovenija igra vodilno vlogo pri ponujanju teh storitev in jih tudi trži v svoji širši okolici.
Način prevoza nevarnega blaga v mednarodnem prometu je standardiziran s številnimi mednarodnimi sporazumi in konvencijami v okviru mednarodnih organizacij OTIF, OSJD in UNECE. Čeprav transportni sporazumi o prevozu nevarnega blaga veljajo za tiste, ki se najhitreje spreminjajo, še vedno ni celovitega evropskega informacijskega sistema za spremljanje nevarnega blaga, da bi povezal posamezne ločene ponudnike sledenja, ki svoje storitve ponujajo na tržni osnovi, in jih ponudil javnim uporabnikom. Tistim, ki skrbijo za varnost prometa in ukrepe ob izrednih dogodkih.
Poskusi integracije sistemov sicer obstajajo, eden takih je predlog informacijskega sistema UNECE za ukrepanje v izrednih dogodkih iz leta 2013. Vendar končni predlog še ni izoblikovan. V primeru projekta ChemLogTT pa gre za konkretno rešitev, ki bi lahko predstavljala eno od mogočih uporab bodočega vseevropskega sistema za spremljanje nevarnega blaga.
Sledilnih naprav je vse več in ponudniki navajajo različne karakteristike tehničnih rešitev, ki naj bi bile najboljše. Kakšne posebnosti bi morale izpolnjevati naprave za sledenje nevarnega blaga?
Tehnologije, ki se uporabljajo v avtomatskem sledenju blaga, so danes predvsem radiofrekvenčna identifikacija RFID, GSM in GNSS (GPS), v železniškem prometu pa se uporablja tudi identifikacija z železniškim signalno-varnostnim sistemom. Vsi sistemi imajo svoje prednosti in slabosti. Vendar je najbolj razširjen sistem GPS, saj je neodvisen od prometne infrastrukture in uporablja komunikacijsko infrastrukturo globalnega navigacijskega sistema (GNSS), ki je na voljo tudi za druge namene.
Sledilne naprave v intermodalnem transportu so načelno nameščene na zunanji strani intermodalnih transportnih enot, navadno zabojnikov, ki se med izvorom in ponorom blaga prevažajo z različnimi prevoznimi sredstvi. Za tako uporabo sledilne naprave je pomembna možnost učinkovitega avtonomnega napajanja z energijo, saj dodaten vir ni vedno prisoten. Naprava mora biti dovolj robustna, da kljubuje različnim vremenskim razmeram. Zahteva se tudi čim daljši čas med zaporednimi vzdrževalnimi posegi – Mednarodna konvencija o varnosti kontejnerjev (IMO) predpisuje redno vzdrževanje in s tem obvezno vračanje zabojnikov do lastnika vsakih 30 mesecev. Zaradi morebitnega stika naprave z nevarnim blagom je pomembno spremljanje stanja blaga z merjenjem temperature in pritiska v zabojniku ali cisterni in zagotavljanje zaščite pred eksplozijo.
Posebno poglavje pomeni možnost detekcije nesreč. Te se ugotavljajo na podlagi trkov, ki jih zaznava senzor gibanja. V povezavi z modulom eCall bi bilo v takem primeru mogoče avtomatsko sporočanje lokacije nesreče v center za obveščanje, ki bi potem poskrbel za ukrepanje. Žal so vrste in velikosti trkov v intermodalnem prometu zelo različni, trk tovornjaka je lahko enake velikosti kot trki pri spenjanju vagonov. To onemogoča zanesljivo sklepanje o dogodku. Ker se intermodalni transport običajno ne spremlja, klicni center pri lažnem alarmu eCall ne more preveriti pravilnosti informacije.
Strokovnjaki pripravljate novo sistemsko zgradbo telematskega sistema za uvedbo elektronskega tovornega lista v transportu nevarnega blaga. Kakšna rešitev se torej napoveduje in kdaj bi jo lahko začeli uvajati v prakso?
Neformalna skupina za telematiko, ki je organizirana v okviru Odseka za transport Ekonomske komisije ZN za Evropo (UNECE), je septembra 2013 predstavila predlog telematske sistemske arhitekture za uporabo elektronskega transportnega dokumenta, v okviru katere je predstavljen sistem upravljanja izrednih dogodkov pri transportu nevarnega blaga.
Sistem predstavlja pretok podatkov o nevarnem blagu. V primeru izrednega dogodka se podatki prenašajo od pošiljatelja ali operaterja transporta, ki to informacijo v elektronski obliki hranita v svojih informacijskih sistemih, do nadzornega klicnega centra. Gre za samodejni prenos podatkov, ki se izvede ob sprožitvi sistema eCall v vozilu z nevarnim blagom. Prenos poteka prek posebnega vmesnika (»Osrednja upravljavska storitev«), ki zagotavlja varno in overjeno komunikacijo. To pomeni, da morajo biti pošiljatelji in prejemniki informacij ustrezno registrirani v sistemu in zagotavljati, da je informacija o nevarnem blagu sistemu na voljo ob izdelavi elektronskega tovornega lista. Ta vmesnik, v sistemu imenovan »zaupnik 1« (»Trusted Party 1«), je zdaj le ideja, ki še nima predpisanih specifikacij, kaj šele standardne implementacije, zato je težko napovedati, kdaj bo sistem v celoti specificiran in vpeljan. Predlagani sistem ChemLogTT, ki je bil preizkušen v pilotnem projektu, je lahko ena od mogočih rešitev za »Osrednjo upravljavsko storitev« ali samo korak h končnemu cilju, saj zdaj še ne izpolnjuje vseh varnostnih zahtev.
Nacionalni forum o sledenju nevarnega blaga
Konec maja je v Ljubljani na Gospodarski zbornici Slovenije potekal nacionalni forum o sledenju nevarnega blaga v intermodalnem transportu. Organizirala ga je Univerza v Mariboru, v okviru projekta ChemLog T&T. Foruma so se udeležili predstavniki Prometnega instituta Ljubljana, Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Uprave za reševanje in zaščito RS, Združenja za promet, Slovenskega društva za inteligentne transportne sisteme, Adrie Kombi, Slovenskih železnic in podjetja SLEDENJE d.o.o.
Namen foruma je bil predstaviti rezultate mednarodnega pilotnega projekta prevoza nevarnega blaga med Italijo, Slovenijo in Madžarsko slovenski strokovni javnosti. Po predstavitvi rezultatov je potekala diskusija o možnostih prenosa pilotne sheme in pretoka podatkov med ključnimi udeleženci sledenja nevarnega blaga v skladu s priporočili Ekonomske komisije združenih narodov za Evropo (UNECE) v prakso ter njenih prednostih in slabostih.
Če povzamemo samo bistvene ugotovitve foruma, lahko rečemo, da informacija o prevozu nevarnega blaga (transportna pot, vrsta in količina) po eni strani predstavlja dobro sliko prevoza tovrstnega tovora na določenem območju, vendar obstaja nevarnost, da bi te podatke izkoristile konkurenca in teroristične organizacije. V tem primeru sta zaščita in varnost podatkov ključnega pomena. Pravice dostopa do podatkov, definicijo pooblaščenih uporabnikov in nabor podatkov, ki se izmenjujejo v integrirani sistemski rešitvi, je treba natančno definirati, testirati in uskladiti na evropski ravni, preden se tak sistem lahko uvede v prakso. Prav tako je treba uskladiti oz. standardizirati tehnične vidike prenosa informacij in povezav med akterji. V preteklosti se je veliko govorilo o količini in ceni prenosa podatkov iz sledilnih naprav do spletne platforme oz. t. i. »osrednje upravljavske storitve«, ki je vezni člen med intervencijskimi enotami in preostalimi akterji, vključenimi v prevoz nevarnega blaga. Ker je cena za komunikacijske storitve prenosa podatkov po GSM-omrežju v Evropi padla celo pod 10 % običajnega prenosa GPRS, prenos s stroškovnega vidika ni več problematičen.
Marija Lesjak, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
