| Med komunalnimi podjetji | | |
| Mag. Franc Dover je prevzel direktorsko mesto komunalnega podjetja v Slovenskih Konjicah po večletnih delovnih izkušnjah v energetskem podjetju. Toda komunalna dejavnost je izziv, čeprav ima včasih občutek, da se problemov ne lotevamo tam, kjer bi se jih morali – pri temeljih. Odpadna embalaža je zgovoren primer. Zadovoljen pa je z uspešno naložbo v okoljsko infrastrukturo. Centralna čistilna naprava je že v poskusnem zagonu in hkrati napoveduje nadaljnjo sanacijo kanalizacije v občini. | |
V komunalnih podjetjih ste lani regulirali cene komunalnih storitev. Kako je to vplivalo na ekonomski položaj vašega podjetja in kako vam kaže letos?
Cene komunalnih storitev smo prilagodili s 1. 5. 2013. To je za poslovno leto 2013 pomenilo manjšo izgubo kot v preteklih letih. Je pa prilagoditev cen, ki sloni na načelu, da povzročitelj plača, spodbudila varčnejšo porabo vode in ustrezno kontrolo dimenzij vodomerov. Na koncu leta 2013 lokalni skupnosti Občini Slovenske Konjice ni bilo potrebno pokrivati izgube. Bomo pa potrebovali še kar precej časa za izvedbo obnove infrastrukture, ki se v preteklih letih ni izvajala. Za te naložbe bomo morali poiskati vire.
Od naložb v okoljsko infrastrukturo v občini je zagotovo dosežek centralna čistilna naprava. Ali ste z odprtjem čistilne naprave in novozgrajenimi kolektorji uredili čiščenje odpadnih voda na celotnem območju, ki ga pokrivate?
CČN Slovenske Konjice je od novembra 2013 v poskusnem zagonu, predvidoma do decembra 2014. Znotraj aglomeracije Vešenik moramo izgraditi še cca 27 km sekundarne kanalizacije. Za to bi morali pridobiti še EU sredstva. Prav tako pa tudi sredstva za obnovo obstoječega omrežja, ki v prihodnjih letih zahteva postopno posodobitev.
Tudi v vaši občini se bodo morala gospodinjstva oskrbeti do leta 2017 z malimi čistilnimi napravami. Kakšne bodo potrebe po malih ČN v občini?
Kot kaže, bo potrebno v naši občini okrog 1.500 malih komunalnih čistilnih naprav glede na število tistih, ki prebivajo zunaj aglomeracij.
Za pohorski del Slovenije je znano, da pije kakovostno vodo. Mislijo tako tudi občani v vaši občini? Je vode dovolj in skrbite za vodne vire?
Na osnovi vseh analiz in pregledov lahko za vire, ki jih imamo v upravljanju, govorimo, da pijemo zdravo in kakovostno pitno vodo. Vode je dovolj, ni pa je za razmetavanje in je potrebno z njo ravnati gospodarno in učinkovito. Vsak izgubljen liter vode je drag zaradi dejstva, da moramo več kot 85 % vode načrpati in prečrpavati.
V podjetju ste se zelo usmerili v kakovostno ureditev čiščenja odpadnih voda. Kakšne rezultate pa v občini dosegate pri ločenem zbiranju odpadkov? Katerih odpadkov je največ in kako ocenjujete ozaveščenost občanov pri ravnanju z odpadki?
Pri ločenem zbiranju odpadkov smo v Občini Slovenske Konjice v samem vrhu. To je zasluga vedno večje ozaveščenosti naših uporabnikov, občanov in tudi našega dela pri obveščanju, osveščanju ter izobraževanju naših uporabnikov. Med te aktivnosti sodi tudi svetovalni nadzor na terenu in 3 R aplikacija – zmanjševanje, ponovna uporaba in recikliranje. Količine zbranih odpadkov na prebivalca prikazujemo v naslednji tabeli 1.
Največ je mešanih komunalnih odpadkov, cca 1.200 ton (v 2013), razne embalaže 1.100 ton, bio odpadkov cca 820 ton in papirja in kartona cca 230 ton.
Doseganje okoljskih ciljev v RS in v Občini Slovenske Konjice prikazujemo v Tabeli 2.
Iz tabele 2 je razvidno, da Občina Slovenske Konjice že dosega določene cilje, delež ločeno zbranih frakcij, delež bioloških odpadkov, ki so predvideni za ciljno leto 2020.
Koliko odpadkov odložite in kakšne so zmogljivosti vašega zbirnega centra?
Od 1.200 ton MKO se odloži od 35 do 70 %, odvisno od tega, kam se te odpadke pelje. Imamo pa jasen cilj – zmanjševanja količin odpadkov, saj med njimi še vedno prevladujejo napačno odloženi biološki odpadki in embalaža, skupaj več kot 40 %. Naš zbirni center je bil zgrajen za potrebe treh občin, od katerih pa sta dve občini podelili koncesijo drugemu izvajalcu, kar se je zgodilo že pred mojim prihodom v JKP. To pomeni, da moramo urediti poslovne odnose s centroma na Pragerskem in v Celju.
Kateri sistem zbiranja odpadkov se vam kaže kot najučinkovitejši?
Sam potek zbiranja poteka nemoteno in v skladu s programom ravnanja s komunalnimi odpadki. Izpostavil pa bi zbiranje embalaže ter papirja in kartona.
Omenjate embalažo. Pri ravnanju z odpadno embalažo prihaja do problema pri prevzemu in do nesporazumov s shemami. Kako je v vaši občini?
Imeli smo težavo z odpadno embalažo v lanskem letu, ko določeni prevzemniki niso opravili svojega dela. Težava je večplastna. Imam občutek, da se lotevamo reševanja izzivov od strehe proti temelju in ne obratno. Premalo se posluša stroko, ki ima večletne izkušnje, prepočasi pa ukrepajo tisti, ki so regulatorji oziroma odločevalci. Naš cilj je biti stroškovno vzdržen servis za naše uporabnike, kar pa je ob zahtevah, ki jih moramo izpolnjevati, zelo težko.
Katere naloge v programu ravnanja s komunalnimi odpadki postavljate med prednostne?
Prednostnih nalog je več. Obveščanje, osveščanje in izobraževanje občanov, aktivno sodelovanje z občinskimi strokovnimi službami, ureditev dodatnih zbiralnic (ekoloških otokov) oziroma ureditev/prestavitev obstoječih. Potem zagotavljanje čim boljšega ločevanja odpadkov na izvoru, naknadno sortiranje, preprostejši postopki obdelave in predelave odpadkov (stiskanje – baliranje), oddajanje posameznih frakcij v nadaljnjo predelavo v skladu s predpisi. In še marsikaj.
Kakšne so vaše izkušnje pri ravnanju z biološkimi odpadki in kako so občani sprejeli vaša navodila za kompostiranje?
Zaradi težav z biološkimi odpadki, ki jih je največ predvsem med mešanimi komunalnimi odpadki, smo letos napovedali izvedbo več sortirnih analiz ob prisotnosti zainteresiranih medijev in sicer predvsem pred večstanovanjskimi objekti. Negativnih odzivov glede kompostiranja zaenkrat ni bilo. So pa tudi na tem področju še rezerve. Mislim na ločevanje in zniževanje količin odpadkov.
Kaj ste hoteli doseči z mobilno aplikacijo Več kot odpadki?
Mobilna aplikacija je pripomoček v primeru dvoma, kam odložiti kakšen odpadek – surovino. S pomočjo te aplikacije lahko uporabnik poišče: Zemljevide in poti na vaš lokalni zbirni center ter seznam in lokacije Centrov ponovne uporabe z uporabo Google Maps. Nato razvrščanje vseh odpadkov od A do Ž za vsako vključeno občino posebej. Nastavitev opomnika za oddajo posamezne vrste odpadka, možnost fotografiranja Eko packe ali neznanega odpadka ter posredovanje te informacije našim strokovnjakom, ki bodo ustrezno ukrepali. Še več je vsebine. Verjamemo, da gre za koristno in sodobno obliko komunikacije.
Načrti v tem letu?
Opraviti naše delo v skladu 4 x P: Pošteno, Pravilno, Pravočasno in Produktivno. Nadaljevali bomo z izboljšanjem infrastrukture glede na finančne zmožnosti ter pripravili projekte za sanacijo vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ob sočasni izgradnji sekundarne kanalizacije v letih od 2015 do 2017. Želimo zmanjševati vodne izgube in vplive na okolje. Izvedli bomo izklope greznic znotraj aglomeracij, kjer je infrastruktura že izgrajena. Pripravili bomo podlage za izvedbo malih komunalnih ČN izven aglomeracij. In kar je zelo pomembno – poslovno leto želimo zaključiti pozitivno.
