| Mag. Katja Buda, ARSO | | mag. Vanesa Čanji | |
| Zgodba pred desetletjem, ko je bila Slovenija na implementacijo direktive IPPC slabo pripravljena, se očitno ponavlja. Kot je znano, je po 15 letih direktivo IPPC nadomestila nova – direktiva o industrijskih emisijah, 2010/75/EU (Industrial Emissions Directive), ki pa ne obravnava samo dosedanjih zavezancev IPPC, temveč združuje vsebine sedmih, do sedaj ločenih direktiv. V slovenski pravni red bi morala biti prenesena do 6. januarja lani. Pa še do danes ni in tudi ni znano, kdaj bo. Rok za pridobitev dovoljenj pa je 6. julij 2015. Na vprašanje, kako bomo kot država ta rok ulovili, ne odgovori nihče, saj ni znana niti časovnica korakov do tega cilja. O tem, kakšen stres čaka številna podjetja, je odveč izgubljati besed. Žogica je na zakonodajalcu, torej ministrstvu. Na podlagi sprejete zakonodaje bo Agencija RS za okolje postopke izvajala. Odgovorna oseba na ARSO za to področje je mag. Katja Buda. | |
Postopki na ARSO so pregovorno dolgi, pritožbe o počasnosti že stereotipne. Je že kaj drugače?
Pogosto se dogaja, da podjetja oddajo določene dokumente samo za to, da se postavijo v vrsto za reševanj vlog. Zato se na ARSO trudimo, da prispele vloge čim prej pogledamo, ali so formalno popolne in stranke pozovemo na dopolnitev vlog. Rokov za formalno dopolnitev načeloma ne podaljšujemo in podjetja pozovemo, da se znova zglasijo, ko imajo vlogo pripravljeno tako, da lahko o njej vsebinsko odločamo. Apeliram na podjetja, da na ARSO oddajajo čim bolj popolne vloge, saj je to za nas bistveno manj dela in lahko delo opravimo hitreje.
Kaj je novega v zvezi z novimi IPPC dovoljenji?
V IPPC dovoljenju opredelimo vse segmente okolja, na katere ima naprava vpliv. V dovoljenju podjetju določimo pogoje glede emisij, ravnanja z odpadki, elektromagnetnega sevanja, če do njega prihaja, in glede zahtev za skladiščenja nevarnih tekočin. V zadnjem času ta segment spremljamo zelo pozorno. Pri podjetjih, ki imajo rezervoarje za skladiščenje nevarne snovi, pogledamo, ali so skladni z zakonodajo. Moram reči, da imamo na tem področju kar precej težav. Marsikatero podjetje svojih rezervoarjev ni uredilo skladno s predpisi. Posebnost našega dovoljenja je, da se preverjajo najboljše razpoložljive tehnologije. Trenutno veljavna zakonodaja to področje opredeljuje bolj ohlapno, kljub temu to preverjamo po BREF-ih, zlasti po poglavju 5, ali je tehnologija podjetja ustrezna oziroma se mora o tem izreči tudi stranka sama.
Trenutno delate še po stari IPPC direktivi, kajne?
Trenutno delamo skladno z zadnjo novelo Zakona o varstvu okolja, ki je deloma prenesla novo IED, ni pa še uveljavljenih podzakonskih aktov. Na spletni strani ARSO lahko podjetja najdejo vse referenčne dokumente in po novem tudi zaključke BAT ter obrazce. Podjetja dobro vedo, da je obrazec za pripravo vloge za IPPC napravo izredno zahteven. Želeli smo ga že poenostaviti, vendar smo se odločili počakati na spremembo zakonodaje. Na podlagi nove zakonodaje bomo pripravili nov, poenostavljen obrazec, saj bodo na njem le tisti podatki, ki jih nujno potrebujemo za odločanje.
Omenili ste elektronski dostop do dokumentov. Kako podjetjem olajšate dostop do podatkov, ki so jim lahko v pomoč?
Na spletni strani ARSO, in sicer pod rubriko Portali – IPPC naprave najdete podatke o vseh izdanih upravnih aktih, povezanih z IPPC napravami, in register podjetji, ki so pridobila IPPC dovoljenje. Skladno z novelo Zakona o varstvu okolja so na spletni strani dostopna tudi sama IPPC dovoljenja. Trenutno imamo na spletni strani okoli 80 % IPPC dovoljenj in njihovih sprememb, preostala bomo dodali do konca leta. To bo naša praksa tudi v prihodnje, saj nam to nalaga zakon. Nekateri zavezanci nas opozarjajo, da so naše odločbe, predvsem pa obrazložitve odločb, izredno natančne in včasih podjetja potarnajo, da zaradi te natančnosti razkrivamo njihovo tehnologijo. Podjetja imajo na voljo varovalko, da nam vnaprej povedo, kaj so poslovne skrivnosti.
Direktiva IPPC ne velja več, saj jo je nadomestila nova IED.
Nadgradnja IPPC direktive je direktiva IED, ki je nadomestila svojo predhodnico. Značilnost te direktive je, da je združila staro IPPC direktivo, določila glede velikih kurilnih naprave, sežig in sosežig odpadkov, hlapne organske snovi ter TiO2. To je konglomerat, ki uvaja nove IPPC dejavnosti in izhodiščno poročilo. IED ima bistveno večji poudarek na segmentu prenehanja obratovanja naprave. Določila IED direktive, ki so prenesena v novelo Zakona o varstvu okolja in ne zahtevajo podzakonskih (izvedbenih) predpisov, že izvajamo, določenih še ne, saj čakamo podzakonske akte. Tako se npr. določila novele Zakona o varstvu okolja glede izhodiščnih poročil in zaključkov BAT še ne uporabljajo. IED direktiva tudi vključuje nove IPPC dejavnosti. Največ novosti na tem področju je na segmentu ravnanja z odpadki. Te naprave bodo morale po IED direktivi in noveli Zakona o varstvu okolja pridobiti dovoljenje do 7. julija 2015.
Kako boste to izvedli na ARSO?
V tem trenutku še nimamo podzakonskega akta, ki bi opredelil nove dejavnost in njihove obveznosti, tako da tudi podjetja še niso zavezana oddati vloge. Najbrž bo ARSO skupaj s podjetji v časovni zagati. Določene rešitve glede novih dejavnosti so v noveli Zakona o varstvu okolja. Tako je definirano, kaj je obstoječa naprava. To je naprava, ki že ima okoljevarstveno dovoljenje ali pravnomočno gradbeno dovoljenje, pridobljeno pred 1. 7. 2013. Prav tako je predvideno, da v teh postopkih ne sodeluje javnost, če na napravi ni bilo izvedene večje spremembe. Tistim podjetjem, ki imajo nove dejavnosti in ne bodo izvedli večje spremembe, bomo samo izdali dovoljenje, če bodo izpolnjevali vse predpisane pogoje. Njihove vloge in osnutka odločitve pa ne bomo razgrnili javnosti. Če se pa na napravi izvede večja sprememba, bo potrebna javna razgrnitev. ARSO bo moral odločati v 6 mesecih. Novost je postopek oziroma pristojnosti odločanja, ki so predvidene le za prej omenjene postopke. Če se stranke v postopku ali podjetje samo pritožijo na odločitev organa, mora drugostopenjski organ, torej Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, odločiti in zadeve ne sme vrniti ARSO v ponovno odločanje. Če pa pride do upravnega spora, mora odločiti sodišče.
Kaj se bo zgodilo z dovoljenji, ki jih podjetja že imajo?
Ta dovoljenja bomo preklicali in jih bomo nadomestili z novim.
Med novostmi je tudi t.i. izhodiščno poročilo.
Da, pripravili naj bi ga tisti, ki imajo zadevne nevarne snovi. V njem se popiše celotno okoljsko stanje na lokaciji naprave: katere nevarne snovi so prisotne, opiše se obrat, stanje, povezano s tlemi, podzemne vode, površinske vode … Iz osnutka nove t.i. IPPC uredbe, ki je bila v javni obravnavi, je razvidno, kaj so zadevne nevarne snovi in kakšen bo postopek izdelave izhodiščnega poročila. Torej, izhodiščno poročilo čaka tako nove zavezance kot tiste, ki že imajo dovoljenja in ga bodo morali predložiti ob prvi spremembi dovoljenja, v kolikor imajo zadevne nevarne snovi. Povezano z izhodiščnim poročilo pa je bil v javni razgrnitvi tudi že osnutek Pravilnika o monitoringu podzemnih vod.
Pomembna novost so zaključki BAT.
Po direktivi imajo status predpisa. Zakon je predvidel, da bi se zaključki BAT v našo zakonodajo prenesli preko predpisov 17. in 20. člena Zakona o varstvu okolja. BAT zaključki se torej prenašajo v predpise, ki urejajo emisije v vode, zrak in ravnanje z odpadki.
Kako je s prijavo nameravanih sprememb?
Večina IPPC zavezancev je osvojila postopek, da se načrtovana kakršna koli sprememba v obratovanju prijavi na ARSO. Pri nas se potem odloči, za kakšno vrsto spremembe gre. V tem hipu je tako, da ko podjetje najavi spremembo, na ARSO ugotovimo, za kakšno vrsto spremembe gre in ali potrebuje okoljevarstveno soglasje. Ta proces pri nas teče relativno hitro, ko pa bo prišlo do predpresoje, bodo vse vloge, ki bodo prišle kot prijave, šle skozi t.i. screening. Vsi sklepi, ki se nanašajo na prijavo sprememb v delovanju naprave, so objavljeni na spletni strani ARSO in na državnem portalu.
Naslednja novost je povezava okoljevarstvenega dovoljenja in okoljevarstvenega soglasja. Novela Zakona o varstvu okolja določa, da če je za poseg potrebno pridobiti okoljevarstevno soglasje, potem se to pridobi pred ali skupaj s okoljevarstvenim dovoljenjem.
Kaj bo v praksi pomenil inšpekcijski nadzor, ki bo tudi pomembna novost?
Če gre za večjo spremembo ali če se začne postopek spremembe okoljevarstvenega dovoljenja po uradni dolžnosti, obvestimo inšpektorat. Inšpektor izvede izredni inšpekcijski nadzor. Če ugotovi kakšno neusklajenost, podjetju izda odločbo, ki jo prejme tudi ARSO. V tej odločbi so določeni ukrepi in čas za odpravo kršitev. Za ta čas mora ARSO prekiniti postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja.
Se to dogaja pogosto?
Pogosto ne, se pa dogaja. Mislim, da imamo trenutno tri take postopke, ko čakamo z izdajo dovoljenja do izpolnitve inšpekcijskih odločb. Podjetjem svetujemo, da resno jemljejo določene omejitve, saj se ne morejo širiti in razvijati, dokler ne sanirajo obstoječega stanja.
Kakšna naj bi bila časovna dinamika sprejetja nove zakonodaje?
Vsi skupaj čakamo novo IPPC uredbo, ki bo v krog zavezancev vpeljala nova podjetja, za obstoječe pa prav tako pomeni kar nekaj novosti. Je pa to v pristojnosti Direktorata za okolje na MKO.
