V tujini že ponudba živil v razsutem stanju – EOL 90

Količine odpadne embalaže na prebivalca v Evropski uniji naraščajo, z izjemo rahlega padca v letu 2009 zaradi gospodarskih razmer. Po letu 2010 so se količine nastale odpadne embalaže povečevale predvsem na račun odpadne papirne in plastične embalaže. V povprečju je v letu 2010 v državah EU-27 nastalo 157 kg odpadne embalaže na prebivalca. Med posameznimi državami so opazne velike razlike med količinami nastale odpadne embalaže. V letu 2010 je na primer v Nemčiji nastalo 196 kg odpadne embalaže na prebivalca, v Luksemburgu celo 202 kg na prebivalca, medtem ko je v Bolgariji nastalo le 43 kg odpadne embalaže na prebivalca. Slovenija je po količini nastale embalaže na prebivalca (100 kg) pod evropskim povprečjem. Razliko med državami gre delno pripisati tudi neenotni metodologiji. V letu 2011 je bilo v Sloveniji reciklirane 64 % celotne mase odpadne embalaže in tudi pri reciklaži je bil cilj za 2012 (55–80 %) dosežen. Največ je bilo reciklirane steklene odpadne embalaže (82 %), sledijo ji plastična (76 %), papirna in kartonska (73 %), kovinska (40 %) ter lesena (15 %) odpadna embalaža.

Večino odpadne embalaže se da reciklirati, vendar ostaja del, ki roma na odlagališča za odpadke in pristane v sežigalnicah, ker ga je težko ali skoraj nemogoče reciklirati. Recikiranje je pot, ki je del rešitve, vendar bo ta rešitev dosegljiva le, če bomo potrošniki bolj ozaveščeni glede tega, kaj in koliko česa kupujemo. Še ne tako daleč nazaj hrana ni bila ovita v plastiko, karton, konzerve, torej v barvita marketinška sporočila, katerih glavni namen je nakup in ne varnost ali neoporečnost izdelka v embalaži. Dandanes pa se človek ne znajde več v poplavi »prosim, kupi me« izdelkov, katerih je embalaža velikokrat izdelana na način, da jo je zelo težko reciklirati. Pri embalaži gre v večini za nesmiselno rabo naravnih virov, ki jih v Evropi še kako primanjkuje, in posledično zelo vpliva na onesnaževanje okolja.

Po svetu so se kot odgovor na to problematiko odprle trgovine, ki ponujajo hrano brez embalaže. Prva izmed njih je Unpackaged, ki je bila odprta leta 2007 v Londonu, podobne prodajalne pa najdemo tudi v ZDA (In.gredients), v Italiji (Effecorta) ter Španiji (Granel). Gre za prodajalne, kjer živila in druge izdelke ponujajo v razsutem stanju z možnostjo ponovnega polnjenja. Ponujajo nakup žit, testenin, oreškov, riža, stročnic, mleka, olja, sladkarij, kave, začimbe, mil, detergentov idr. Kupci prinesejo embalažo od doma, jo najprej stehtajo, nato pa stehtajo še z živili napolnjene posode in plačajo, kolikor so dejansko kupili. V kolikor lastne embalaže ne prinesejo s seboj, je v trgovinah na voljo tudi biorazgradljiva embalaža in embalaža za večkratno uporabo. Vplive na okolje pa si prizadevajo zmanjšati tudi tako, da je večina izdelkov lokalnih.

Kupiš, kolikor potrebuješ

Catherine Conway je leta 2006 ustanovila Unpackaged v želji, da najde boljši način prodaje izdelkov, da lahko potrošniki uberejo pravo pot tako zase kot za okolje. Miselnost, ki jo ima veriga trgovin Unpackaged, je preprosta – del odpadne embalaže, ki je ponujena na trgu, je nepotrebna, saj zviša ceno izdelka in nepotrebno izrablja vire na vseh nivojih: proizvodnja, skladiščenje, transport in odvoz. Poleg tega pa s sežiganjem in odlaganjem odpadne embalaže na odlagališča škodujemo okolju in zdravju posameznika. Moto trgovine Unpackaged je primeren za vsaka ušesa: »Reduce« – kupi le tisto, kar res potrebuješ, »Reuse« – ponovno uporabi, »Recycle« – recikliraj tisto, kar ne moreš ponovno uporabiti. In če ne moreš ponovno uporabiti in reciklirati, potem ne kupi. Veriga trgovin Granel (špansko: razsuto stanje) se je po prvem odprtju trgovine v mestu Vic razširila po vsej Španiji. Njihova ponudba je podobna trgovinam Unpackaged. Ne prodajajo pa sadja, mesa, rib in zelenjave, ker menijo, da je za nakup tega najprimernejša tržnica, kjer lahko vse dobiš sveže. Koncept trgovine je zelo preprost – kupi, kar potrebuješ in kolikor potrebuješ. Torej, kupec lahko kupi 20 g, 200 g ali 2 kg določenega izdelka glede na to, koliko bi rad skuhal in koliko si lahko privošči. V normalni trgovini bi bil nakup omejen med dvema do tremi velikostmi. V trgovinah brez embalaže je količina neomejena. Po njihovih opažanjih obiskujeta trgovino dva tipa kupcev – okoljsko osveščeni ljudje, ki bi radi jedli zdravo hrano, ki z embalažo ne vpliva na okolje, ter ljudje, ki imajo nizke dohodke in lahko s tem prilagodljivim sistemom nakupovanja kupijo različne stvari v manjših količinah, kot bi bilo to mogoče v navadni trgovini. Tak sistem omogoča, da vsak kupec opravi nakup glede na svoje potrebe oziroma spodbuja, da kupi toliko, kot dejansko potrebuje. To pozitivno vpliva na zmanjšanje količine zavržene hrane. Večina izdelkov je lokalnih ali pa vsaj ekoloških, kar zmanjšuje ogljični odtis.

Za ekološka živila v razsutem stanju lahko tako dejansko potrošimo manj denarja kot pa za pakirana živila iz konvencionalne trgovine. Študija, narejena v Italiji, je pokazala, da nakup živil v razsutem stanju zmanjša družinske stroške za hrano za 64 evrov na mesec, kar letno znese 775 evrov. V nam bližnji Italiji ponujajo izdelke v razsutem stanju tudi v okviru eko točk znotraj supermarketov trgovske verige Crai. Po njihovih ocenah je takšno nakupovanje za 10 do 70 % cenejše od nakupa že pakiranih živil. Na 37 eko točkah v Italiji in Švici naj bi se zaradi te prakse zmanjšala količina odpadne embalaže za 1,2 milijona kosov na leto. Na eni od eko točk naj bi bilo od leta 2005 prodanih 2.700 kg živil v razsutem stanju, s čimer so prihranili okoli 12.300 kosov embalaže.

V Sloveniji takšne trgovine še ni. V trgovinah najdemo v razsutem stanju le oreščke, suho sadje in podobno. To pa ne pomeni, da potrošniki ne bi mogli kupovati bolj ozaveščeno. Veliko pripomoremo že s tem, da kupimo le to, kar potrebujemo in v takšnih količinah, kot bomo dejansko porabili. Nujno je tudi kupovati izdelke, ki so zapakirani v embalaži, ki se jo da reciklirati, kupovati lokalno in svežo hrano. Le potrošniki lahko pošljemo signal proizvajalcem, da izdelajo embalažo, ki je okolju prijazna, ali damo jasno vedeti, da izdelek embalaže ne potrebuje. 

(Vir: ARSO, Ekologi brez meja, Unpackaged, Granel)