Kdo bo vodil igro v energetiki, to je zdaj vprašanje – EOL 87

Energetski zakon, ki podaja okvir rabe in oskrbe z energijo, ureja pravila trga, sistema in omrežja, ne določa pa, kakšne bodo elektrarne in katere vrste energije bomo uporabljali. To bo določeno v Energetskem konceptu Slovenije (EKS), ki se že pripravlja. Gre za osnovni razvojni dokument z nacionalnim energetskim programom, ki bo nadomestil Nacionalni energetski program (NEP), sprejet leta 2004. Čeprav se je leta 2009 na ministrstvu začel pripravljati že nov NEP, do danes še ni končan. Zaradi preobsežnosti in nepreglednosti, saj vključuje področja primarne energije, končno energijo, premog, elektriko, elektrarne in drugo, ga glavni igralci z Vlado RS vred niso mogli uskladiti. Zato se pripravlja nov dokument EKS, začele so se prve razprave. V organizaciji Slovenskega E-foruma in Združenja slovenske fotovoltaične industrije (ZSFI) je potekal posvet o Energetskem konceptu Slovenije Zanesljiva EKOenergija.

Energetski koncept s projekcijo do 2050

Spremembe in novosti novega EZ in okvir EKS je predstavil mag. Hinko Šolinc z Ministrstva za infrastrukturo in prostor (MZIP). Ta koncept bo pripravljen na podlagi projekcij gospodarskega, okoljskega in družbenega razvoja ter na podlagi sprejetih mednarodnih obvez za naslednjih 20 let in okvirno za 40 let. Projekcije se pripravljajo na podlagi energetskih bilanc. V dokumentu bodo skoraj zagotovo projekcije do leta 2050, kar bo usklajeno z drugimi dokumenti na ravni EU s projekcijo do leta 2050 (npr. zmanjšanje toplogrednih plinov). Drugi razlog za tako dolgo projekcijo je življenjska doba energetske infrastrukture, ki je precej daljša od 30 let. EKS se bo moral obnoviti predvidoma vsakih 10 let, Vlada RS pa bo morala na tri leta Državnemu zboru RS poročati o doseganju ciljev nacionalne energetske politike, o izvajanju ukrepov EKS in o izvajanju naložb v infrastrukturne objekte, opredeljene v Državnem razvojnem energetskem načrtu. V EKS ne bodo opredeljene lokacije za pridobivanje virov energije, opredeljena pa bo vizija oskrbe z energijo iz nekaterih virov energije. Vključeval bo tudi podlage za ukrepe, ki se bodo prenesli v zakonodajo. Glede na majhnost Slovenije nekatere lokacije virov kljub temu v dokumentu ne bodo mogle ostati »skrite«, saj se bo na primer pri odstotku jedrske elektrarne takoj vedelo, da gre za elektrarno v Krškem, ki je edina pri nas.

Drugi pravni akti

Na podlagi novega EZ bodo narejeni tudi drugi dokumenti. Na osnovi EKS bo pripravljen Državni razvojni energetski načrt (DREN), ki ga bo sprejela Vlada RS eno leto po sprejetem EKS. Gre za okvirni načrt naložb v energetsko infrastrukturo in bo v primerjavi z EKS vključeval lokacije virov energije, imena energetskih blokov idr.

Za rabo in oskrbo z energijo na ravni občin po novem EZ še vedno ostajajo lokalni energetski koncepti. Trenutno so še veljavni lokalni energetski koncepti ustrezni tudi po novem EZ.

V novem EZ je tudi podlaga za akcijske načrte energetske učinkovitosti, obnovljive vire, kjer ni sprememb v primerjavi s starim EZ, novost pa je Akcijski načrt za skoraj ničenergijske stavbe, kar izhaja iz Direktive o energetski učinkovitosti stavb. Vse stavbe bodo namreč po letu 2020 morale biti skoraj ničenergijske, vse javne stavbe pa že po letu 2018. S tem se ta direktiva prenaša v slovenski pravni red. Definicije o ničenergijski stavbi v zakonu ni, ker bo to treba definirati v podzakonskih aktih glede na konkretne ocene in izračune.

Novosti Energetskega zakona

Energetski zakon prinaša precej novosti in sprememb, o čemer so govorili na posvetu. Izpostavljamo nekatere, ki so v javnosti vzbudile največ odmeva in zanimanja.

Najprej o energetski učinkovitosti stavb, ki dobiva v energetski politiki in s predvidenimi ukrepi sofinanciranja eno prednostih mest. Pomembno področje v novem EZ je tudi energetska učinkovitost stavb, kjer so se upoštevale zahteve iz prenovljene Direktive o energetski učinkovitosti stavb iz leta 2010. Novosti:

Minimalne zahteve so opredeljene v Pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES), toda nova direktiva uvaja princip stroškovne učinkovitosti (varčujemo toliko, kot se splača). Zaradi tega principa zakon ne more določiti, kaj so skoraj ničenergijske stavbe, saj je treba za to narediti študije in izračunati oceno skoraj ničenergijske stavbe (se že izvaja). V skladu z določbami direktive je treba ocene preverjati vsakih 5 let.

Energetske izkaznice: novi EZ v primerjavi s starim manjša krog zavezancev za pridobitev energetske izkaznice. Po starem EZ bi morala biti energetska izkaznica priložena pri vsakem najemu, tudi takrat, ko nekdo kot najemnik stanuje v stavbi že 10 let. Po novem EZ pa bo moral energetsko izkaznico na vpogled pridobiti tisti najemnik, ki se vseli po uveljavitvi novega EZ.

Energetsko izkaznico je treba prikazovati oziroma jo navajati v nepremičninskih oglasih.

Znižana je meja za prikaz energetskih izkaznic v javnih stavbah s 1.000 na 500 m², pozneje pa se bo znižala na 150 m².

Opredeljen je nadzor nad kakovostjo energetskih izkaznic in kazni.

Sedanji pregled kurilnih naprav se širi na pregled ogrevalnih sistemov in obvezno na skoraj ničenergijske stavbe.

Dobavitelji energije

V novem EZ prihaja do bistvenih sprememb za dobavitelje energije, ki so zavezanci za doseganje prihrankov. Prihranek energije pri končnih odjemalcih bodo morali zdaj dosegati na lastne stroške in ne več iz prispevka. Ne gre več za državni oziroma paradržavni denar, temveč za privatni denar, zato v uredbi in v zakonu ni več določeno, kako se morajo ti ukrepi doseči, ampak samo, da se morajo. Zato ne bo več razpisov v Uradnem listu, lahko bodo imeli individualne dogovore s svojimi odjemalci. Uporabila pa se je možnost izjeme za 1,5 % prihranka energije, ki jo dopušča direktiva. Tako bo to doseženo postopoma med letoma 2014 in 2020. Med letoma 2014 in 2015 bo 1 %, nato dve leti 1,25 % in šele potem 1,5 %. Ta izjema bo veljala za velike zavezance.

Energetski pregledi

Energetski pregledi izhajajo iz Direktive o energetski učinkovitosti. Za energetske preglede bo treba narediti metodologijo. Za velika podjetja je energetski pregled obvezen, mala in srednja podjetja pa bo treba za energetski pregled spodbujati, saj za njih ni obvezen. Za velika podjetja obstaja tudi izjema, ki jo direktiva dopušča. Podjetjem, ki imajo vzpostavljene sisteme upravljanja energije, okolja, standardov, ki že vsebujejo vsebine, kakršne bodo v energetskem pregledu, in v katerih se ti standardi tudi obnavljajo, ne bo treba opraviti še energetskega pregleda. Merila za to bo izdajala Agencija za okolje.

Novost je »zelena« električna energija

Gre za električno energijo iz OVE in iz učinkovite soproizvodnje na fosilna goriva. Večja sprememba je, da podpore ne bodo več dobile vse elektrarne, ki bodo zgrajene in bodo oddale vlogo na Agencijo za energijo in Center za podpore, ampak bo Agencija za energijo pripravljala razpise za prihodnje leto oziroma za prihodnja leta. Potencialni investitorji bodo morali za podporo kandidirati na razpisih in šele po sklepu se bodo odločili za gradnjo. Razpis bo prilagojen tehnologijam, morda bo opredeljen tudi po velikosti elektrarne – to trenutno še ni znano. Količina razpisanih kWh bo odvisna od denarja, ki bo na razpolago. Izbrane bodo tiste elektrarne v posameznem tipu, ki bodo zahtevale čim manj subvencije. Ta pravila izhajajo iz smernic, ki jih je EU naredila za spodbujanje obnovljivih virov, in bodo postale tudi obvezne. Dosti manevrskega prostora pri tem ni.

Zmanjšana je tudi opredeljena moč naprav, ki so upravičene do podpore. S sedanjih 125 MW za OVE na 10 MW, za veter s 125 na 50 MW, za soproizvodnjo s sedanjih 200 na 20 MW. V skladu s tem veliko investicij, ki se trenutno izvajajo, nekaj vetrnih polj in tudi nova kogeneracija v TE-TOLu (zdaj pod Energetiko Ljubljana) izpade iz možnosti za subvencije. Njihova kogeneracija namreč krepko presega 20 MW. Velja pa še dvoletno prehodno obdobje, kar jim omogoča, da pridejo do subvencij še brez razpisa.

Prispevek za energijo in goriva

Prispevek se širi na vso energijo in na vsa goriva. Dodatni vir je Podnebni sklad, ki verjetno ne bo imel namenskih sredstev za to, vendar EZ to dopušča. Prispevek se širi na vsa goriva zaradi ciljev, ki jih imamo na državni ravni v OVE – 25 % do leta 2020. Tehnološko imamo teh 25 % trenutno v elektriki, toploti, medtem ko v prometu tega ne moremo dosegati. Tudi biogoriva danes delamo skoraj izključno iz surovin za hrano. V postopku sprejemanja je tudi direktiva, ki bo to omejila na 7 %. Zato je manjkajoči delež iz prometa treba doseči na drugih segmentih.

Sonaravni energetski sistem

Posvet je odprl več vprašanj, kako se lotiti priprave Energetskega koncepta Slovenije. Prof. dr. Peter Novak iz podjetja Energotech d.o.o., zaslužni profesor na Visoki šoli za tehnologije in sisteme ter podpredsednik Znanstvenega sveta pri Evropski agenciji za okolje, kot uspešno dolgoročno rešitev predlaga sonaravni energetski sistem. Po njegovem mnenju namreč ni problem »kako vedeti«, temveč »kako narediti«. Smo tik pred zdajci leta 2020, ko je treba doseči cilj 25 % OVE, stanje po energetski bilanci za leto 2013 pa kaže, da trenutno dosegamo 14,2 % OVE oziroma pri končni energiji 10,6 %. V Sloveniji trenutno dajemo 2,6 milijarde ali 7,6 % BDP za uvoz goriv, kar je 12,3 % vsega izvoza. Zato je treba poiskati rešitev, ki bo povečala delež OVE. Dr. Peter Novak predlaga sonaravni energetski sistem, kjer gre za dolgoročnejšo vizijo in traja vsaj za naslednjih 50 let. Izpolniti mora najmanj 6 glavnih zahtev: vir energije mora biti neomejen in razpoložljiv povsod na planetu Zemlja, nosilci energije ne smejo povzročati emisij TGP pri pretvarjanju, energija mora biti na razpolago vedno in v vseh potrebnih oblikah, nov energetski sistem mora uporabljati sedanjo infrastrukturo z majhnimi dopolnitvami, v prehodnem obdobju (naslednjih 20–30 let) morata brez motenj paralelno delovati oba sistema, biti mora konkurenčen ob vključevanju vseh »eksternih« (nepriznanih) stroškov v ceno fosilnih goriv.

Zanimiv je podatek, da bi lahko le z 8,8 % bioloških odpadkov (kar je kemično shranjena sončna energije v rastlinah) pokrili vse naše potrebe primarne energije na svetu. Vendar je odprt problem njenega zbiranja in predelave. Glavni nosilci energije v bodoče bodo po besedah dr. Peter Novaka elektrika iz OVE iz hidroelektrarn, vetrnih elektrarn, geotermalnih elektrarn, fotovoltaičnih elektrarn in termoelektrarn ter drugi viri energije, kar ne izključuje jedrske energije, dokler ne bomo dosegli proizvodnje, ki jo potrebujemo. Drugi viri energije v prihodnosti so še metan (CH4), metanol CH3OH (bioetanol mogoče v prehodnem obdobju) ter dimetileter in sintetični dizel iz organskih odpadkov in biomase v prehodnem obdobju, kajti oba se lahko uporabljata v vseh sedanjih vozilih, brez zamenjave. Poleg tega imamo danes tehnologijo, s katero lahko iz vseh organskih odpadkov delamo dizel visoke kakovosti. Prve take tovarne uspešno delujejo na Hrvaškem, Poljskem, v Turčiji, Nemčiji in drugod.

Biomasa boljša v kogeneraciji

Čeprav se v Sloveniji uporaba biomase za ogrevanje vse bolj uporablja tudi prek daljinskih sistemov ogrevanja, je po mnenju dr. Petra Novaka kurjenje biomase za pridobivanje nizkoenergijske toplote zadnja tehnologija, ki jo lahko uporabljamo v prihodnje. Bolj kot sama zase je primerna v kogeneraciji. Biomasa je namreč kemično shranjena sončna energija in v njej je toliko ogljika in vodika, da lahko z njim v sintezi naredimo bistveno več goriva, kot da ga kurimo. Biomasa je tako boljša kot osnovna surovina za sintetični dizel, dimetileter, metan in metanol. Za izdelavo metana in metanola imamo vse potrebne tehnologije, metanol delamo tudi v Sloveniji, dimetileter pa je skoraj enak kot dizel. Bistveno pri teh treh nosilcih energije je, da zanje ne potrebujemo nove infrastrukture.

Energija v prometu

Velik problem v Sloveniji je promet. V prometu lahko prihranimo približno 10 % energije z zamenjavo avtomobilov. Iz odpadne biomase s polj in iz gozdov, ki jo imamo v Sloveniji, je mogoče narediti približno 13 % tekočih goriv, predvsem za domača tovorna vozila in za kmetijsko mehanizacijo. Nekaj potreb bi lahko pokrili s hibridnimi vozili z elektriko in sinteznim plinom, vendar ne več kot 20 % v naslednjih 20–30 letih. Druge potrebe bo treba pokriti s fosilnimi gorivi, pravi dr. Peter Novak. Pri najboljšem računu je to do leta 2050.

Ali lahko OVE nadomestijo druge vire?

Sedanja proizvodnja energije iz fosilnih goriv in jedrske elektrarne je 8.985 GWh in jo bo treba nadomestiti z OVE. Tehnični potencial novih hidroelektrarn v Sloveniji je ocenjen na 6.527 GWh. Energija vetra je v Sloveniji skromnejša, omogoča gradnjo nad 200 MW vetrnih elektrarn z letno proizvodnjo 240 MWh/a, kar je malenkost v primerjavi z drugimi viri. Geotermalna energija je naša velika neizkoriščena možnost, ki jo skrajno odklanjamo, pravi dr. Peter Novak. Ima namreč visok multiplikativen učinek (elektrika + proizvodnja v rastlinjakih), ocenjena moč elektrarn je 150 MW, proizvodnja 1.200 GWh/a. Sončne fotonapetostne elektrarne je mogoče graditi postopno (njihova velika prednost) in z njimi postopno dograditi manjkajoče proizvodne kapacitete po zaustaviti termoelektrarn in jedrske elektrarne. Potrebovali bi najmanj 5.000 MW moči z letno proizvodnjo približno 5.000 GWh. Potrebna površina pri sedanji tehnologiji za namestitev tega je 30–40 km², kar je skupaj 13.000 GWh ali 4.000 GWh več od sedanje proizvodnje termoelektrarn in jedrske elektrarne. V Sloveniji je mogoče pridobiti 5.000 GWh iz fotonapetostnih elektrarn, saj zazidane površine obsegajo 571 km², ceste 212 km² in železnica 21 km². Pri tem pa je ključna gradnja akumulacij in tehnologij za kemično akumulacijo sončne energije – za vodik (nosilec energije), metan in metanol.

Vlaganja v nove vire

Dr. Peter Novak pravi, da bi bilo treba pri sedanjih cenah do leta 2050 vlagati približno 90 milijard EUR ali letno približno 1,25 milijarde EUR za zamenjavo elektrike v moči 2.000 MW v naših dveh termoelektrarnah in pridobiti enako količino elektrike iz fotonapetostne elektrarne, vetrne elektrarne in geotermalne elektrarne, 1,25 milijarde EUR pa bi potrebovali tudi za gradnjo hidroelektrarn in akumulacij. Ta vlaganja letno pomenijo vsaj 100.000 delovnih mest z letno plačo 25.000 EUR bruto.

Cilj sonaravnega energetskega koncepta je tudi vzpostavitev celotne verige proizvodnje, ki je potrebna, da bi dosegli ta cilj. V tem primeru se denar obrača doma in samo najnujnejši del, 15–20 %, je treba pridobiti zunaj meja. Elektriko imamo že danes v celoti domačo. Toplotna obnovitev stavb je posel za 10.000 delavcev za 10 let. Letni prihranek je najmanj 120 milijonov EUR na uvozu goriv in pokrije plačo delavcev za sanacijo stavb. Poveča se obrat kapitala na domačem trgu zaradi porabe izolacijskih in gradbenih materialov, ki so domačega izvora. Gradnja hidroelektrarn je vezana, razen manjšega dela opreme, v celoti na domači trg. Zaposli lahko vsaj 500 delavcev, najmanj 100 ljudi v inženiringu in 100 v industriji opreme za naslednjih 20 let. Zelena elektrika omogoča uporabo vseh vrst toplotnih črpalk, kar zmanjšuje uvoz fosilnih goriv, predvsem kurilnega olja. Toplotne črpalke večinoma delamo doma, razen kompresorjev, kar je manjši strošek. Proizvodnja naprav za predelavo organskih odpadkov v sintetični dizel in njihova uporaba omogočata oskrbo z domačim dizlom iz skoraj lastne biomase v obsegu približno 13 % letne porabe. S tem se hkrati reši problem odlaganja organskih odpadkov po končani reciklaži.

Energetske izkaznice

Dr. Peter Novak je pred uvedbo energetskih oziroma energijskih izkaznic, kot jih imenuje sam, predlagal, da se izkaznice naredijo na podlagi porabe (ne merjene izkaznice, kot veljajo zdaj). To bi pomenilo veliko manjši strošek za njihovo izdelavo, z boljšo oceno, ki bi bila koristna tudi za boljšo pripravo lokalnih energetskih konceptov. Te izkaznice bi lahko delali tudi dimnikarji – odčitajo moč kotla, pogledajo moč naprave, uporabnika vprašajo po površini objekta in po porabi energije v zadnjih treh letih. Podatki se nato seštejejo, delijo in dobi se poceni energijska izkaznica, z njo pa fantastičen podatek za izdelavo lokalnih energetskih konceptov, pravi dr. Peter Novak.

In kaj je povedal posvet? Elektro­gospodarstvo ni sodelovalo niti z razmišljanji, kako naj energetski koncept Slovenije predstavi bistvo strategije oskrbe z energijo, predvsem pa usklajen program naložb za energetsko varnost države. Brez jasne vladne politike in vloge bodo vodili igro z energetskim konceptom nasprotujoči si interesi, ki so del dogajanj na trgu, a so že doslej povzročili preveč škode. Predvsem pa je potrebna takojšnja odločitev, kdo bo usmerjal in nadziral izvajanje vlaganj v energetske objekte.

Zamude nič ne izučijo.