| Sheme | | |
| Med novimi shemami za ravnanje z odpadno embalažo je največ kritičnih odmevov vzbudilo prav rojstvo Embakoma, predvsem zato, ker so se povezali javni izvajalci komunalnih storitev in nekatera zasebna komunalna podjetja, da bi v povezavi z Zbornico komunalnega gospodarstva zavzel monopolni položaj na trgu. Prav zaradi močnega interesa nekaterih komunalnih podjetij za drugačna razmerja na trgu se je pričakovalo, da bo Embakom leta 2014 dosegel večji tržni delež, kot ga je. Toda Zoran Rodič, direktor Embakoma, je zadovoljen. Pravi, da je strategija podjetja na prostem trgu dolgoročna in da želijo pravo konkurenco. | |
Če so okvirne informacije točne, so se z letom 2014 tržna razmerja pri ravnanju z odpadno embalažo precej spremenila. Na kakšen tržni delež računa Embakom, ki bi, kot ste načrtovali, moral postati pomemben igralec v sistemu ravnanja z odpadno embalažo? Kje se je zataknilo, da ste dosegli skromen tržni delež?
Tržni delež za prvo leto je ocenjen na 1,48 % in niti ni tako skromen, kot se zdi. Želimo narediti pošten sistem za vse deležnike, za kar pa je potreben čas. Tega se zavedajo tudi druge embalažne družbe in se skladno s tem reorganizirajo. Še pred letom so vse izjavljale, da je embalažnina prenizka, za ohranitev tržnega deleža pa so poskrbele z nerazumnimi popusti pri embalažninah. Mi tako ne tekmujemo. Imamo jasno vizijo in cilje: poskrbeti moramo, da komunalna odpadna embalaža ne ostaja na dvoriščih izvajalcev javnih služb, za kar je potreben primeren cenik.
Ustanovitev Embakoma ni bila sprejeta prijazno, predvsem zato, ker so se povezovala javna komunalna podjetja in ker ste odprli vrata tudi zasebnim komunalnim podjetjem. Kaj želi doseči Embakom?
Sedanje embalažne družbe so žal ujetniki svojih velikih izvajalcev, saj se z njimi ne morejo kaj dosti pogajati. Zato želimo vzpostaviti alternativo: več manjših izvajalcev, razdeljenih po območjih, kar lahko sistem samo poceni, ne podraži. To smo v preteklosti tudi ponudili, a odziva ni bilo. Zato smo ustanovili svojo embalažno družbo, ki bo poskrbela za pravo konkurenco. Nekateri menijo, da se bo trg monopoliziral, a ni tako. Svoj delež lahko dosežemo le na prostem trgu.
Neprevzemanje odpadne embalaže se nadaljuje, komunalna podjetja so v vse težjem položaju. Večmesečni pogovori, tudi med glavnimi protagonisti, vključno z MKO, niso bili uspešni. Zakaj ne in kdo bi moral ukrepati?
Izhodišča in dogovori so bili jasni: embalažne družbe bi do konca prejšnjega leta morale sporočiti, kako bodo spraznile dvorišča izvajalcev javnih služb, a tega niso storile. Prav tako bi morale predlagati spremenjeno določanje o deležih, ki so za nekatere trenutno sporni, a tudi tega niso opravile. Možnost je torej bila, vendar si posamezni interesi še vedno nasprotujejo. Zdaj je na vrsti MKO.
Kaj komunalna podjetja storijo z neprevzeto embalažo?
Tista podjetja, ki imajo možnost, jo skladiščijo, nekatera pa so na svoje stroške zagotovila ustrezno ravnanje in si spraznila dvorišče, da lahko opravljajo tekoče prevzemanje odpadne embalaže gospodinjstev.
Odpadke gospodinjstev morajo IJS kot ločeno zbrane frakcije oddati v sistem ravnanja, v napravah CERO pa mešane komunalne odpadke sortirati pred odlaganjem. Poznavalci problematike opozarjajo, da so sortirnice slabo izkoriščene in da je Slovenija že presegla potrebne vložke v centre za ravnanje z odpadki, saj odpadkov za nove zmogljivosti ne bo dovolj. Kaj menite o teh opozorilih?
Družba EMBAKOM zagovarja čim večje izkoriščenje sortirnic. Trenutni sistem tega ne zagotavlja. Vse sheme lahko zagotavljajo ravnanje mimo njih. Če bo šlo tako naprej, bomo gospodinjstva v prihodnosti veliko plačevala za ravnanje z odpadki. Opomniti je treba, da upravljavci javne infrastrukture plačujejo najemnino zanjo, zato bi bilo modro, da bi na tej infrastrukturi opravili čim več storitev, ki bi bile zaradi količin primerno cenejše. Trenutno se dogaja prav nasprotno. Dobički se prelivajo v zasebni sektor.
Pri katerih ločenih frakcijah bi morali doseči večjo učinkovitost zbiranja, sortiranja in predelave oziroma reciklaže?
Pri ločenem zbiranju odpadkov v zadnjih letih dosegamo v Sloveniji nadpovprečne rezultate. To seveda povzroča težave družbam, ki se ukvarjajo z embaliranjem, saj morajo zato zagotoviti več sredstev za ustrezno ravnanje z njo. Najbolj problematična je mešana komunalna odpadna embalaža, ki zahteva precej sredstev za predelavo. Trenutni sistem v ničemer ne podpira in stimulira sprememb trenutnega stanja, kar seveda ni dobro. Zaradi deljene odgovornosti izvajalci javnih služb na lastne stroške, ki jih zaračunajo gospodinjstvom, izvajajo ločeno zbiranje odpadkov v zbiralnicah in zbirnih centrih. Mešana embalaža je precej onesnažena, vendar v trenutnem sistemu zbiranja v okviru sedanjih cen ni mogoče zagotoviti izboljšav. Šele ko bo sistem stimuliral čistejše ločeno zbiranje odpadkov, se bo stanje izboljšalo. Stimuliranje lahko zagotovijo družbe, ki se ukvarjajo z embaliranjem, toda ni tako. Morda se bo kaj spremenilo ob spremenjeni zakonodaji?
Nova direktorica Direktorata za okolje meni, da je treba celoten sistem ravnanja z odpadki v Sloveniji spremeniti. Katere spremembe so prednostne?
Na to vprašanje lahko odgovori ona. Ne želim špekulirati in vem, kaj bi bilo dobro za vse.
Vedno več je ocen, da se pri zbiranju odpadkov širi sivi trg. Kaj bi bilo treba storiti?
Z željo po liberalizaciji trga sekundarnih surovin nastajajo tudi težave pri sledenju masnim tokovom odpadkov. Težave niso z industrijskimi odpadki, pač pa s komunalnimi. Vedno več je posameznikov, ki se ukvarjajo z zbiranjem komunalnih odpadkov. To zbiranje večinoma pomeni zbiranje kovin, barvnih kovin in papirja iz urejenih sistemov in mimo njih. Vse skupaj se dogaja pod okriljem »drobnega odkupa« odpadkov. Si lahko predstavljate, da bi večina občanov začela prazniti papir iz zbiralnic? Koliko lastnikov hiš je ostalo brez bakrenih žlebov? Če bi preprečili povpraševanje, bi zatrli ponudbo. Po moji oceni bi bilo treba prepovedati drobni odkup. Tako bi onemogočili sivi trg. Občani lahko vse brezplačno oddajo izvajalcem javnih služb, ti bi s prodajo zaslužili, prihodki pa bi se poznali pri plačevanju položnic za storitve ravnanja z odpadki.
Odliv koristnih odpadkov čez mejo po moje ni problematičen, saj morajo biti zaradi logistike odpadni materiali ustrezno pripravljeni. To pa pomeni drugačno organizacijo, ustrezne prostore in dovoljenja. Takrat posamezniki odpadejo.
Katere so glavne naloge sheme Embakom v letu 2014?
Iskanje boljših prodajnih verig koristnih materialov in razširitev dejavnosti tudi na preostale sheme, kot so OEEO, baterije in akumulatorji.
